Etično investiranje

Bodisi smo navdušenci nad zgodovino bodisi ne, ideje zgodovine nas tako ali drugače dosežejo. Zgodovina v svojem utrjenem slogu v preučevanju preteklosti človeštva izpostavlja predvsem posameznike in dogodke, ki so najbolj zaznamovali svet. Torej, osredotoča se na najbolj udarne, najbolj vplivne in najbolj močne; ne glede na smer vpliva. Če bi imeli vedo, ki bi jo morda imenovali humana zgodovina, bi lahko postavili, da je smisel človeštva graditi humani svet, zanimala bi nas predvsem smer in bi dobili druge izraze. Je bil v stari Grčiji in helenistični civilizaciji pomembnejši Aleksander Veliki ali Epaminondas? Prvega najverjetneje poznate. Za drugega ste sploh slišali?

Ko vlagamo denar v finančne naložbe, nas finance učijo gledati na denar. Najuspešnejši finančni vlagatelji so najbrž tisti, ki svoja sredstva najbolje oplemenitijo in jim uspe, da iz nekaj nastane nekaj veliko več. Pa vendar imamo še druge možnosti. Vendarle lahko na vlaganje gledamo širše. Ali je to smiselno? Sami boste presodili. Jaz bom v tem sporočilu pogledal v eno od drugih opcij.

ESG poročila

Pred časom je nastala aktivacija za t. i. ESG poročila. Z njimi naj bi podjetja javnosti bolj jasno in neposredno ter globlje predstavila, kako delujejo. Do tega trenutka so vsa podjetja zavezana k temu, da javnosti pokažejo svoje (vsaj grobe) finančne podatke, z ESG poročili pa bi se temu dodalo še marsikaj več.

Poglejmo zdaj eno pomembno ekonomsko teorijo. Pri obnašanju podjetij sam razlikujem predvsem med tistimi, ki pripadajo t. i. neoklasični ideji, in tistimi drugimi, ki pripadajo t. i. institucionalni ideji. Neoklasična podjetja razumejo, da je njihova družbena odgovornost ustvarjati denar. V družbi zato delujejo kot izolirani otoki in nerada razkrivajo informacije. Nekateri jim pravijo, da so skrivnostne »črne škatlice«. Institucionalna podjetja svojo družbeno odgovornost vidijo precej širše. Vse, kar delajo, je pomembno. Kako se pri njih razvijajo ljudje, kakšen odnos oblikujejo s poslovnimi partnerji, kaj od njih dobijo stranke itd.

Neoklasična podjetja se ideji ESG poročil zelo jasno in močno upirajo, medtem ko je pri institucionalnih podjetjih takšna transparentnost del smiselnosti in odnosa do javnosti. Prva podjetja so mnenja, da so edini relevantni prejemniki informacij zanje lastniki oziroma delničarji (to je t. i. delničarski model), druga pa, da so relevantni prejemniki informacij vsi, ki se jih poslovanje tiče ali kakorkoli dotika (to je t. i. deležniški model).

Vloga in moč podjetij

Kaj je torej smisel podjetij? Ustvarjanje denarja ali tudi (primerno) oblikovanje sveta? So »naj podjetja« tista, ki ustvarijo največ denarja, ali tista, ki ustvarijo največ koristi? Če bi bila to tradicionalna zgodovina in bi govorila o preteklosti, bi najbrž izpostavila prve; če bi bila to humana zgodovina, bi se zgodba šla okoli teh drugih.

Na kratko omenimo osnovno logiko finančnega vlaganja. Mi z vlaganjem podjetju damo denar, ki ga to uporabi za lastno poslovanje. Bistvo za podjetje je, da iz tega denarja nekaj ustvari – in da ustvari tako denar zase kot tudi denar za vlagatelje. Več denarja kot uspe ustvariti in ga dostaviti vlagateljem, več ga spet dobi in več ga ima tako na voljo za delovanje v novem takšnem ciklu.

Seveda pa vsi vemo, kaj to širše pomeni. Vemo, da so mnoga podjetja zato maksimalno skoncentrirana na finančne številke. Vemo, da so zato neprestano pritiski na dobavitelje, da se jim zniža izplačana nabavna cena, ter na stranke, da se jim zviša postavljena prodajna cena. Koliko s tem, ko smo prejeli denar od vlaganja, izgubimo v vsakdanjem življenju? Če želi podjetje ustvarjati denar za vlagatelje, to ne pride samo po sebi, temveč ima ceno. Jo vidite? Jo razumete?

Etično vlaganje

Pred časom sem UI postavil eno neposredno vprašanje: Kako naj investiram, če sem privrženec institucionalnega pristopa in delovanja podjetij ter ne neoklasičnega? Odgovor je bil v tem naslednjem tonu.

Za takšno vlaganje moram gledati širše. Prva razlika je, da me moram ločiti med tem, ali me zanimajo podjetja, ki ustvarijo denar, ali tista, ki ustvarijo vrednost. Klasično investiranje je finančno investiranje, to drugo etično investiranje pa je investiranje v podobo sveta. Drugi opomin je bil, da mora za razumevanje te logike opaziti, kaj s klasičnim investiranjem dobim in kaj z njim izgubim. Da je klasično investiranje precej zaslepljujoče, saj po eni strani veliko da v obliki neposredno pridobljenega denarja, po drugi strani pa veliko vzame po raznih drugih tokovih. Veliko vprašanje je, kje smo, ko na koncu potegnemo črto.

Bistveno vprašanje v tem je, koliko želimo zaslužiti. Če imamo v mislih ustvariti maksimalen možen zaslužek, bomo najbrž s svojim investiranjem podprli neoklasična podjetja in to tradicionalno shemo financiranja in delovanja gospodarstva. Če ima razmišljamo o zmernem zaslužku, morda v prvi vrsti o ohranjanju vrednosti našega denarja, potem pa se tu odpre prostora za podporo institucionalno delujočim podjetjem. Če bi podpirali le družbeno koristne projekte, bi nam denarja hitro zmanjkalo, tako da v vsakem primeru podjetje potrebuje poslovno miselnost in kompetence. Vendar pa je razlika v tem delovanju vseeno očitna.

Zaključna misel

Morda obstaja pri tej tematiki ena ključna dilema. Eno je obnašanje posameznika, drugo obnašanje družbe. Če bi se kot družba vedli kot etični investitorji, bi veliko pridobili, živeli bolj kakovostno in cene bi bile precej nižje. Če se tako obnaša zgolj posameznik, je pričakovanje koristi žal zelo malo mogoče.

A dejstva so tu in so jasna. Gospodarski sistem ne pride z neba, temveč ga ustvarjamo sami; točno takšnega, kot je. Etično investiranje ali ESG investiranje je opcija. Kaj torej sledi?

Objavil pdparadim

Just a very curious person. And a person who believes in positive change. It is not as clear and straightforward as I would love to imagine some years back, but even the chaos can always be named, described, and broken through.

Oddajte komentar