Najprej odgovorimo na eno vprašanje: kdo so najboljši kadri? Smiseln odgovor je najbrž povezan s produktivnostjo. To so kadri, ki največ ustvarijo ali največ doprinesejo neki organizaciji. Smiselno je govoriti tudi o tem, da so to kadri, ki imajo največ usvojenega znanja in razvitih spretnosti: torej znajo razrešiti tudi kompleksna vprašanja in izvesti tudi zelo zahtevne naloge. Pa to še vedno ni vse. Pomemben dodatek je tudi območje vrednot. Ali drugače: za kaj bodo te svoje znanje in spretnosti uporabili.

Če se vprašamo, kaj motivira najboljše kadre, je intuitivni odgovor ta: visoka plača. To dobimo iz medijev. To slišimo od političnih predstavnikov. O tem se govori, ko rešujemo ta in drugi sektor, ali ko se pogovarjamo o novem zagonu gospodarstva. Vendar, ko sem načel v začetku sporočila, privabljanje ljudi z veliko znanja in visoko razvitimi spretnostmi ni celota odgovora. In dokler bomo razmišljali tako ozko, bomo nosili posledice tega.

Koga privabi visoka plača?

Če govorimo o visoko usposobljenih kadrih kot o neki skupnosti, potem ta »skupnost« ni homogena. Ljudje smo visoko angažirani in veliko vlagamo zaradi različnih razlogov. Eni resnično razmišljajo o razkošnem življenju, o materialni svobodi, takšnem in drugačnem stanovanju, hiši, avtu, potovanju ali luksuznih počitnicah in tako naprej. Denar ima tudi veliko moč v družbi, javnost te lahko gleda z velikimi očmi, takoj dojame kot uspešnega, samostojnega, odločnega, kot zgled ipd. To so silnice, ki so močne in lahko posameznika visoko motivirajo. Tako močno, da postane visoko izobražen in visoko usposobljen, pripravljen veliko delati in biti visoko produktiven. Ta slika je resnična in to je tisti pregovorni vrhunski kader.

Kaj pa, če stopimo širše od te enotirne razlage? Če prenehamo vse skupaj gledati tako ozko? Lahko za začetek pogledamo v znanost. Tukaj je področje potreb in motivacije zares obširno raziskano. Lahko se poglobite v piramido potreb Abrahama Maslowa, lahko se poglobite v teorijo samodeterminacije, v teorije oblikovanja delovnega okolja s higieniki in motivatorji ali s pregledom glavnim značilnosti, ki jih nosi vsako delovno okolje. Ugotovili boste, da je tukaj ključna beseda samouresničitev ali samoaktualizacija. Ta se lahko doseže z denarjem, ki bo človeku odprl karseda veliko možnosti v življenju, seveda pa jo je možno uresničiti tudi drugače. To je jasno izhodišče, ki nam ga postavi teorija.

Naprej lahko pogledate v svet okoli sebe. Če boste prenehali verjeti floskulam in tej skupni hipnozi, ki jo ponavljajo vidni členi družbe, ter boste pogledali dejstva s svojimi očmi, boste jasno videli, da veliko ljudi veliko vlaga iz povsem drugih motivov, ki niso denar. Videli jih boste vsepovsod, ne glede na sektor, ne glede na področje dela, vsebino, s katero se ukvarjajo. Teh z visoko plačo ne bomo privabili. Pa jih želimo? Kdo so? Kaj je njihov motivator? Kaj je njihova značilnost?

Samoaktualizacija

Osnova razmišljanja je naslednja: lahko denar, ki ga imaš, vložiš v visoko plačo, ali pa ga vložiš v vrhunsko delovno okolje. To je odločitev, ki je pred nami. Ali boš predvsem privabil prvo skupino »najboljših kadrov«, ali pa drugo skupino.

Vložiti v visoko plačo pomeni, da iščemo tiste, ki jim je pomemben materialni status. Ki želijo imeti vse tisto, kar sem predhodno izpostavil. To je njihova samoaktualizacija. Vložiti v vrhunsko delovno okolje pa pomeni, da iščemo tiste, ki delajo in visoko vlagajo zaradi drugih razlogov.

Jasna možnost prispevanja k skupnem delovanju, k izbiri razvojne poti, k opredeljevanju vizije našega dela. Jasno viden način, kako prispevam k skupnosti, kaj dobrega delam za svet, kako vplivam na življenje ljudi okoli sebe. Urejeno delovno okolje, v katerem ni problemov (to so ovire, za katere se nisem usposabljal), temveč so izzivi (ovire, za katere sem usposobljen). Urejeno delovno okolje, v katerem lahko vso svoje znanje uporabim, v katerem lahko svoje ideje unovčim in na ta način razvijam svoje razmišljanje. In še nekaj izredno pomembnega: urejeno delovno okolje, v katerem lahko sodelujem z drugimi ljudmi, ki imajo drugačna znanja, ki imajo drugačne poglede, ki bodo na svoj način dopolnili moje znanje. Torej okolje, v katerem se različni med seboj dobro razumemo in želimo sodelovati.

Kruta resnica je na koncu le ena: finance niso edini način privabljanja najboljših kadrov, vendar pa vodilni tega drugega načina niso pripravljeni izbrati. Vodilni v podjetjih pogosto ne želijo deliti svoje moči. Pogosto ne želijo, da bi njihovi zaposleni zares razmišljali s svojo glavo in razmišljali kritično o tem, kaj podjetje dela. V urejanju delovnega okolja ni dovolj znanja in mnogo voditeljev ni usposobljenih za vzpostavitev kakovostnega delovnega konteksta, v katerem bi lahko ponudili tisto, kar najboljši kadri (tudi) iščejo. Še bolj pa se vodilni pogosto ne želijo ukvarjati z odnosi, odklanjajo izzive, ki so povezani z ljudmi in humanističnimi tematikami. In zato se govori le o financah.

Koga želimo?

Če želimo vrhunske kadre, visoke plače niso edini, temveč le naš najpogosteje izbrani način. To privabi ljudi, ki zase želijo visok ekonomski in družbeni status. Privabi ljudi, ki so se učili in usposabljali za to, da bi živeli razkošno. Ne privabi pa tu ljudi, ki želijo prispevati, delati dobro za skupnost, sodelovati in izmenjevati znanje, prenašati svoje znanje naprej itd. Na koncu se moramo vprašati, kaj od tega zares želimo.

Dejstvo je to, da je odgovor o financah enostaven. Da je tema financ udarna. Da je tudi materializem kot tak tako zakoreninjen, tako vseprisoten, da smo že vsi hipnotizirani. A dejstvo je tudi to, da je ta odgovor ozek. Da izhaja iz nekompetentnosti in iz nepripravljenosti spremeniti načine delovanja, iz nepripravljenost vlagati v razmere za delo, v opolnomočevanje sodelavcev, v organizacijsko inoviranje.

Zaključna misel

Močno podjetje in bogat lastnik ni enaka stvar. Vodilni ljudje, ki želijo razviti močno podjetje, delujejo drugače od tistih, ki želijo veliko zaslužiti. Smo le v vsesplošni hipnozi, v kateri verjamemo, da je to ena in ista stvar. Preprosto ni. Gre za ogromno razliko. In ko bomo to razumeli, bomo razumeli tudi nadaljevanje, da imamo tu pomembno izbiro. Kaj od tega hočemo?