Nakupna odločitev je naš pomemben glas v svetu. Neposredno je nakup seveda namenjen temu, da pridobimo nek želeni izdelek ali storitev, posredno pa z nakupom nekomu dajemo “glas” in moč oblikovanja sveta. Denar, ki ga podjetja dobijo od nas, pač vložijo naprej in tako oblikujejo svet. Komu damo naš denar je zato naša izbira o tem, kakšen svet želimo.
Moje prepričanje je, da moramo izbrati organizacije, ki se držijo temeljne vloge organizacij v družbi. Ta je, da družbo oskrbujejo z dobrinami, ki jih ta družba potrebuje. Sam tovrstne organizacije imenujem z izrazom organizacije s poslanstvom in označujem s kratico OsP.
“Ta zlobni kapitalizem”
Kapitalizem je ekonomski sistem, ki deluje na zbiranju oz. združevanju denarja v nekaj posamičnih točkah. To nam kot družbi omogoča, da ustvarjamo oz. uresničujemo večje projekte in se tako lažje preskrbimo s potrebnimi dobrinami. Znani ekonomist John Maynard Keynes je na primer verjel, da bomo že v letu 2030 vsi delali le še 15 ur na teden (pa še to predvsem zato, da se bomo počutili koristne, in ne zato, ker bi morali).
Kje je torej kapitalizmova zloba? Ključno vprašanje pri delovanju organizacij je, kam se denar nato izteka. Če denar, ki se zbere s principi kapitalizma, izteka proti lastnikom (to označuje puščica navzgor), potem delovanje podjetja bogati svojega lastnika. Če se denar, nasprotno, izteka v podjetje (to označuje puščica navzdol), to pomeni, da bomo dobili kakovostne izdelke in po pravični ceni.
Uporabi si bom dva izraza iz ekonomske znanosti: neoklasična ekonomija in institucionalna ekonomija. Izrazov ni potrebno poznati ali pa si jih zapomniti, vendar poglejte, kako se razlikujeta po dojemanju tega, kako delujejo podjetja:
- Poslovni subjekt neoklasične ekonomije deluje z osnovnim namenom, da ustvari karseda visoko vrednost za svoje lastnike: sledi t. i. maksimizaciji dobička in maksimizaciji lastne vrednosti.
- Poslovni subjekt institucionalne ekonomije deluje z osnovnim namenom, da ustvari karseda visoko vrednost za družbo: sledi logiki t. i. modela deležnikov in zato uravnotežuje ustvarjanje vrednosti za celotno družbo.
Organizacije s poslanstvom
Organizacije s poslanstvom se ravnajo po drugi opisani logiki. Pri nakupu bi morali mi kot kupci vedeti, kakšen svet z našo nakupno odločitvijo ustvarjamo. Ravno to, da se ne odločamo zavedno in osveščeno, tudi ekonomska znanost izpostavlja kot temeljni razlog za to, da je obstoječi kapitalizem “zloben” in producira družbene neenakosti.
S to stranjo na spletnem mestu Paradim želim opozoriti na 1) moč naše nakupne izbire ter na 2) razliko med dvema skupinama organizacij. Institucije v slovenskem in evropskem prostoru nagovarjam k temu, da bi se ustvaril zbir organizacij s poslanstvom ter da bi bili (morda) izdelki označeni na primer z indeksom institucionalnosti, ki bi povedal, kako podjetje vpliva na svet in še posebej na ekonomsko neenakost.
Kaj UI pravi o OsP v Sloveniji?
Za dodatek in kot zanimivost sem UI vprašal o delovanju s poslanstvom v Sloveniji. Uporabil sem orodje UI Gemini in vključil plačljivo funkcijo Deep Research, ki je namenjena raziskovanju kompleksnejših tematik. Vprašanje: katere so organizacije s poslanstvom ali subjekti institucionalne ekonomije, ki delujejo v Sloveniji?
Paradim 