“Podjetja so poslovni subjekti, ki skušajo maksimizirati lastno vrednost” ali “podjetja so družbene institucije, ki skušajo uresničiti svoj doprinos k družbi“. Razkol med t. i. neoklasično na eni in institucionalno ekonomijo na drugi strani. Kakšno ekonomijo ali ekonomsko miselnost želimo gojiti in razvijati? Kakšno miselnost učijo naše poslovne fakultete?
Spoštovani,
ukvarjam se s tematiko nove paradigme vodenja. Najverjetneje ste s konceptom seznanjeni; v širšem gre za model vodenja za maksimalno aktivacijo človeških virov oz. maksimalno uresničevanje človeških potencialov. V udejanjanju miselnost nove paradigme vodenja trči ob oz. razkrije številne družbene značilnosti, med temi tudi zakoreninjeno neoklasično ekonomsko miselnost delovanja.
Na dano temo pripravljam javne predstavitve in razstave. Kot ekonomsko-poslovna šola ste eden izmed glavnih oblikovalcev ekonomske miselnosti, zato me zanima vaš odnos do dvojice neoklasične in institucionalne ekonomske miselnosti. V družbi je veliko stisk povezanih s pogledom na splošno ekonomsko stanje, zato želim obiskovalcev dogodkov predstaviti, v kakšno smer gre razvoj dogodkov v različnih delih sistema.
Neoklasična miselnost bistvo delovanja podjetij vidi v maksimizaciji lastne vrednosti. Točko delovanja tako vidi tam, kjer se maksimizira dobiček. Teorija predvideva, da trg uspešno uravnava delovanje oz. skrbi za učinkovito rabo resursov in učinkovito alokacijo dobrin, kar je bistvo ekonomije. V praksi so trgi nepopolni, neoklasična miselnost (če razumem pravilno) pa je svet pripeljala v stanje ekonomske neenakosti, večanja marž z raznimi orodji grajenja blagovnih znamk (na primer sponzoriranje in vplivneži), s tem povezano tudi do astronomskih plačil v športu in podobno.
Institucionalna miselnost bistvo delovanja podjetij vidi v uresničevanju poslanstva. V delovanje morajo vnesti vrhunsko znanje, da tako karseda učinkovito porabljajo resurse in učinkovito proizvajajo dobrine, ki jih družba potrebuje. Podjetja so po tej miselnosti integralni del širšega institucionalnega okolja, medtem ko sem v svetovalski praksi zaznal predvsem težnjo po odmaknjenosti ali razmejitvi od okolja (kar je značilno za neoklasično miselnost).
Ponavljam torej svoje vprašanje oz. zanimanje. Omenjeni problemi so pereči družbeni problemi, ki niso le teoretični, temveč jasno vplivajo na vsakdan. Tu je že omenjena ekonomska neenakost in cene izdelkov na trgu. Tu je tudi situacija, v kateri do mladih prodira ogromno sporočil, v katerih je vsebina tvorjena z namenom čim višje prodaje in kot stranske produkte ustvarjajo veliko duševnih stisk. Kot (javna) fakulteta ste med pomembnimi sooblikovalci ekonomske miselnosti v družbi:
– Kakšen je vaš odnos do dvojice neoklasične in institucionalne ekonomije?
– Kako fakulteta deluje danes in kakšna je vizija za prihodnost – kakšna je opredeljena vloga institucionalne ekonomije v oblikovanju kurikuluma, izbiri raziskovalnega okvira in v izbiri vodil za lastno delovanje?
Hvala, Projekt Paradim
Na odgovor še čakam …
Paradim 