Prvi element komunikacije. Povpraševanje o delovanju primera zadruge. Bolj kot na samo ime oz. sam primer se pri branju osredotočite na zakonitosti delovanja zadrug. Bistvo teh izmenjav sporočil ni blatenje ali kazanje s prstom, temveč razumevanje sistema in prepoznavanje potencialov. Pomembno je, kaj lahko naredimo bolje.
Spoštovani,
ukvarjam se s projektom, ki je namenjen informiranju javnosti o vseh organizacijah s poslanstvom, ki delujejo v družbi.
Včeraj je bila na oddaji RTV Slo predstavljena Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z.o.o. Ker je bila predstavitev o delovanju pozitivna, sem šel preverit na splet po več informacij.
Izpostavil bi naslednja dejstva:
– cene izdelkov pri zadrugi so v glavnem enake tržnim
– zadruga je imela v zadnjem poslovnem letu okoli 1 mio eur dobička
– zadruga je v istem letu dobila finančno pomoč zaradi poplav
Zanima me, kako je to mogoče?
1 Zadruge obstajajo, da ustvarjajo socialno in družbeno korist za člane (kmete) in hkrati (uravnoteženo) korist za družbo. Kako je torej lahko cena razmeroma enaka cenam pri trgovcih? Dobiček kaže na to, da je marža visoka oz da je velikoprostora za večanje koristi za javnost, t.j. za kupce.
2 Osnovna funcija dobička je rast. V letu naravne nesreče je logično, da se rast preloži na prihodnje leto. Dobiček ni nuja: potreben je, ko neko podjetje želi rasti. To je pač osnovna funkcija. Zadruga pa se tako ali tako mora ravnati po institucionalnem in ne po neoklasičnem ekonomskem modelu.
3 Državna pomoč je ob taki nesreči smiselna takrat, ko podjetje samo ne more kriti neke nastale škode. Zadruga ima dobiček, torej ima še velik finančni prostor za kritje škode. Zadruga ima že tako razmeroma visoke cene, zdaj pa prebivalci plačamo še dodatno (de facto je to po učinki blizu višanju cen njihovih izdelkov). Zakaj je torej (ob danih dejstvih) prišlo do te pomoči?
Želel bi spodbujati nakup izdelkov pri zadrugah. Zadruge “naj bi bile družbeno zavedne alternative klasičnim trgovcem”, vendar tega ne vidim. Verjetno se bolj skrbi za gospodarske koristi za člane zadrug, ne pa toliko za javno dobro. Tega torej zaradi etike ne morem uresničiti.
Dodal bi še to, da je v začetnem govoru direktorja poudarek dan vrednosti dobička? A ne kaže to nerazumevanje tega, kaj zadruga sploh je? Pričakoval bi podatke o večanju družbene koristi oz. o ustvarjeni družbeni vrednosti (na primer uspeli smo znižati cene izdelkov za javnost iz x na y; ali pa kaj o razvoju kakovosti izdelkov).
Hvala in lp, Projekt Paradim
Odgovor prejet s strani MKGP. Poudaril bi predvsem to, da pri nas zadruge nimajo zares prepoznane vloge, da ustvarjajo (neposredno) vrednost za širšo javnost, temveč je vloga opredeljena zgolj v smislu ustvarjanja vrednosti za kmete. To je seveda prvi ključen del, omenjeni dodatek pa bi lahko naredil zadruge bolj pomembne in jim povečal vlogo oz. doprinos, ki ga ustvarjajo družbi.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO,
GOZDARSTVO IN PREHRANO
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
contact@paradim.online
Številka: 092-260/2025/2
Datum: 16. 12. 2025
Zadeva: Odgovor na dopis v zvezi z delovanjem zadrug in ustvarjene splošne koristi
Zveza: e-dopis z dne 27. 11. 2025
Spoštovani,
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) je prejelo v vaš dopis v zvezi z delovanjem zadrug in ustvarjene splošne koristi.
MKGP se vam zahvaljuje za poslano pobudo in vam v nadaljevanju pošilja naslednjo pojasnitev.
Na področju preskrbe s hrano pomeni zadružni sistem najkrajšo organizirano pot med pridelovalci, predelovalci in trgovskimi podjetji. Zadružni sistem povezuje predvsem pridelovalce hrane in jim omogoča združevanje in skupni nastop na trgu ter jim s tem omogoča doseganje boljših poslovnih rezultatov, kot bi jih dosegli, če bi na trgu nastopili samostojno. V Slovenij se določene zadruge ukvarjajo tudi s pridelavo, predelavo, distribucijo in trgovino. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z.o.o. je glede na podatke AJPESa imela v letu 2024 837.482,02 EUR čistega dobička pri 24,8 mio EUR skupnih prihodkov. V računovodskih izkazih zadruge je navedena državna pomoč za odpravo posledic in povračilo škode po poplavah v avgustu 2023 za TPC Saša v višini 767.978 EUR ter 167.880 EUR za poplavljena kmetijska zemljišča in objekte.
V zvezi s cenami na trgu pojasnjujemo, da zadruge v Sloveniji delujejo na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe. Glede na to, lahko zadruge poslujejo z dobičkom, do katerega so upravičeni tudi člani zadruge. Zadružne trgovine, ki so namenjene širšemu krogu kupcev, poslujejo na podlagi tržnih zakonitosti, v veliko primerih pa zadruge upravljajo tudi franšizne trgovine trgovskih podjetij. Gospodarski subjekti so pri oblikovanju svoje politike poslovanja samostojni.
Zadruga ima torej lahko poleg svojih osnovnih funkcij namenjenih članom tudi druge oblike poslovanja, kot so pridelava, distribucija, trgovina, gostinske storitve, in podobno. Te funkcije pa zadruge izvajajo na podlagi tržnih zakonitosti in so namenjene širšemu krogu potrošnikov.
V zvezi z vašim vprašanjem, ki se nanaša na smiselnost dodelitve pomoči Kmetijski zadrugi Šaleška dolina d.o.o. za škodo nastalo zaradi naravnih nesreč vam sporočamo, da se pomoč za škodo v kmetijski proizvodnji, ki je nastala zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami (pozeba, neurja s točo, suša,..) ali naravnih nesreč (poplave, zemeljski plazovi,..) dodeli v skladu z:
- Uredbo Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske
unije (UL L št. 2024/90118 z dne 21. 2. 2024; v nadaljnjem besedilu: uredba 2022/2472)), - Sporočilom Komisije Smernice o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju (UL C št. 485 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič popravljenim s Sporočilom Komisije o popravku Smernic o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju (UL C št. C/2024/1902 z dne 5. 3. 2024), ter
- Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23 – ZDU-1O, 88/23 in 95/23 – ZIUOPZP in 117/23 – ZIUOPZP-A).
MKGP za dodelitev pomoči oškodovancem, na podlagi zgoraj navedene zakonodaje, pripravi program odprave posledic škode v kmetijski proizvodnji ali odlok, v primeru da je kmetijsko gospodarstvo utrpelo 100 % škodo na kmetijskih pridelkih, v trajnih nasadih ali izgubo živali.
Pogoji za dodelitev finančne pomoči oškodovancem so odvisni od vrste slabih vremenskih razmer in naravne nesreče. Informacije o programih odprave posledic naravnih nesreč so dostopne na spletni povezavi: https://www.gov.si/teme/posledice-naravnih-nesrec-v-kmetijstvu/.
V Uradnem listu Republike Slovenije, pa se objavijo odloki o finančni pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu, kot je primer Odloka o finančni pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe leta 2024, ki je dostopen na spletni povezavi: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ODLO2968.
Če kmetijsko gospodarstvo, ki je utrpelo škodo zaradi naravnih in drugih nesreč izpolnjuje pogoje, določene v zgoraj naštetih pravnih podlagah, lahko pridobi finančno pomoč za odpravo posledic nastale škode.
Vloge za škodo, nastalo zaradi naravnih ali drugih nesreč v kmetijstvu, ter presojo upravičenost do dodelitve finančne pomoči, v skladu z zgoraj našteto evropsko in nacionalno zakonodajo, izvede Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
MKGP nima vpliva na poslovanje zadrug. Zadruge so samostojni poslovni subjekti ki delujejo po Zakonu o zadrugah oziroma, če v tem zakonu ni določeno drugače, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje gospodarskih družb. Zadruge in klasični trgovci poslujejo na trgu in so konkurenti, ki si prizadevajo za pozornost kupcev. Ne vidimo težav, da gospodarska družba ki posluje uspešno, tudi če deluje kot zadruga ne bi smela izkazovati pozitivnih poslovnih rezultatov. Pravzaprav menimo, da je pozitivno poslovanje cilj, saj se bo kmetijstvo in zadružništvo lahko uspešno razvijalo samo v primeru pozitivnih poslovnih rezultatov.
S spoštovanjem, [podpis]
Drugo na Ministrstvo poslano sporočilo. Ministrstvo se je odzvalo z obsežnim odzivom, zato sem se tudi sam v drugem koraku lotil obsežnejše in bolj strukturirane komunikacije.
Naslov: O delovanju zadrug
Spoštovani,
hvala za vaš obsežen odziv. Prilagam moj odgovor v enakem formatu – PDF datoteki.
V splošnem želim govoriti o razlikovanju med neoklasičnim in institucionalnim pogledom na ekonomijo. Sam sem se ukvarjaj z raziskovanjem nove paradigme vodenja in povezanih tematik, kjer sem se tudi seznanil z omenjenima konceptoma ekonomije. Če ju poznate, verjetno že iz te osnove veste, o čem želim govoriti; če ne, pa verjemem da bo dovolj natančno predstavljeno sproti.
1 Opredelitev namena delovanja zadruge
Prva pomembna vsebinska točka vašega odgovora je zame v naslovu imenovani temelj – kaj je namen delovanja zadruge.
V prvem (vsebinskem) odstavku vašega sporočila (t. j. Na področju preskrbe s hrano pomeni …) je pomen zadružnega delovanja opredeljen predvsem za nudenje podpore pridelovalcem hrane, torej kmetovalcem. Omenjate »najkrajšo organizirano pot«, »povezovanje« in »skupen nastop«. Enako je opredeljeno tudi v ZZAD, kjer besedilo pravi, da ima (zadruga) »namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov«.
V danem opisu je vidno, da se delovanje zadrug (pri nas oz. po trenutnih zakonskih določbah) orientira zgolj na to podporo kmetovalcem, da se torej ekonomsko razvijajo oz. rastejo (na kar, predvidevam, se nanaša besedna zveza »pospeševanje gospodarske koristi«). Pri brskanju po spletu zaznavam, da je bilo v preteklosti že več poskusov komunikacije s slovensko vlado oz. konkretno MKGP ravno na to tematiko: zakaj v tej opredelitvi ni zagotavljanja vrednosti splošni javnosti?
Imamo seveda več možnih opredelitev. Zadruge v Sloveniji so, če prav razumem, razumljene kot subjekti širše pomembnosti (in zato tudi prejemniki državne pomoči), ker se ukvarjajo s panogo kmetijstva, ki je sama po sebi prepoznana kot pomembna strateška panoga ali kar splošno temeljna panoga nekega gospodarstva. Verjetno je na takšni argumentaciji v trenutni zakonodaji zgrajen posebni status zadrug, s tem pa na primer davčne olajšave, prejem državne pomoči ipd.
Vendar pa je lahko družbena koristnost opredeljena tudi širše. V nekaterih območjih (če sem prav seznanjen, izstopata Mondragon v Španiji in Emilia Romagna v Italiji) je pomen zadrug opredeljen s tem delom, kot v Sloveniji (podpora kmetovalcem v zgoraj opredeljenem smislu), temu pa je dodan še drugi del in sicer v zagotavljanju pravičnih cen na trgu. Naloga zadruge je, potemtakem, da uravnoteži obe komponenti tega sestavljenega namena. Na ta način so zadruge veliko bolj povezane v skupnostjo, njihov doprinos je s strani prebivalstva bolj neposredno zaznan (so protiutež klasičnim trgovcem in so varovalka pred presežnim višanjem cen na trgu), s tem pa je odobritev podeljevanja državne pomoči tudi bolje sprejeta – kar je verjetno prav in razumljivo, da je tako.
Trenutna vlada je že izpostavila t. i. »problem draginje«. Zadruge so lahko zelo pomembno in učinkovito orodje v boju s takšnim specifičnim problemom. Zato me zanima:
- Ali trenutna vlada oz. ekipa na ministrstvu predvideva spremembe v tej opredelitvi temeljnega namena delovanja zadrug?
- Če ne, zakaj to (v luči omenjenega problema draginje) to ni potrebno?
DODATEK: kratka omemba na zapis o cenah
V vašem drugem (vsebinskem) odstavku odgovarjate na temo cen, odpirate pa tudi temo dobička – obe temi bi rad obravnaval ločeno.
O cenah ste zapisali, da »zadruge delujejo na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe« in da »zadruge poslujejo na podlagi tržnih zakonitosti«. Menim, da je to zgolj nadaljevanje tematike v tej prvi točki. Če predpostavljamo, da je »pomembnost panoge« dovolj za upravičenost do državne podpore in pomoči, to primer zaključi. Če se ta predpostavka izpodbija (da bi morale zadruge kot prejemnice državne pomoči dati več, kot je primer v omenjenih regijah), potem dano delovanje strogo po tržnih zakonitostih vidim kot neprimerno.
2 Pomen dobička
Drugo pomembno vsebinsko točko vašega odgovora (in tudi zapisov v ZZAD) vidim v razumevanju dobička in njegove vloge, hkrati pa pojmovanja tega, kaj je poslovna uspešnost. V tej točki menim da gre za najbolj izrazito razlikovanje med omenjenima neoklasičnim in institucionalnim pogledom na ekonomijo.
V neoklasični ideologiji je bistvo poslovanja opredeljeno z izrazi, kot sta »maksimiziranje vrednosti« in »ustvarjanje dobička«. Hkrati je prisotnost dobička (in velikost tega dobička) eden ključnih (ali kdaj kar osrednji) pokazatelj tega, kako uspešno deluje posamezna organizacija. Prisotnost dobička je v takšnem pojmovanju nuja in se niti ne sprašuje preveč, čemu je ta dobiček v samem izhodišču namenjen.
Osnovna vloga dobička je, da financira (morebitno) rast. Poslovni subjekti obstajajo, da uresničujejo svoje zastavljeno poslanstvo, dobiček pa je pri tem orodje (ne pa bistvo). Če je za nadaljnje uresničevanje poslanstva pomembna rast, potem poslovni subjekt potrebuje dobiček. Če rast za uresničevanje poslanstva ni potrebna, potem dobiček prav tako ni potreben. Poslovni subjekt je lahko uspešen ne glede na to, ali ima dobiček ali ne (oz. dobiček ni zadosten pokazatelj tega, ali je poslovni subjekt uspešen ali ne). To je pogled institucionalne ekonomije, katere začetnik je nobelov nagrajenec Douglass C. North.
Zakaj je ta vsebina tu ključna?
- Dobiček nastane iz razlike med LC, kar pomeni lastna vrednost izdelka, in PC, kar pomeni prodajno vrednost izdelka.
- Lastna cena je stroškovna vrednost izdelka. Pomeni, koliko je stalo, da smo izdelek naredili in dostavili do kupca oz. poplačali vse, ki so sodelovali v danem procesu.
- Prodajna cena je cena, po kateri smo izdelek prodali. Če je prodajna cena enaka lastni ceni, smo pri poslovanju ustrezno poplačali vse vključene v proces. Če je večja od lastne cene, potem smo poleg ustreznega poplačila ustvarili še dobiček.
- Prisotnost dobička pomeni, da bi
- Lahko lastna cena bila višja, kar pomeni, da bi kmetom in drugim vključenim v proces lahko dali več.
- Lahko prodajna cena bila nižja, s čimer bi kupcem oz. splošni javnosti ustvarili večjo korist (kar je povezano s temo v prvi točki tega dokumenta).
Osnovna vloga dobička je, še enkrat, da financira rast in razvoj. Če sta za uresničevanje poslanstva zadruge bolj pomembna rast in razvoj kot je pomembno dodatno plačilo kmetom, potem je dobiček smiseln, če pa to ne drži, je prisotnost dobička neizkoriščen denarni potencial, ki bi ga kmetovalci lahko prejeli, a ga niso (ali neizkoriščen potencial nižje cene za kupce, do katere ni prišlo).
Kot sem že pisal, v vašem odgovoru in v ZZAD piše, da je osnovni pomen zadruge osredotočen na člane, t. j. kmetovalce. Z argumenti zgoraj lahko prisotnost dobička pomeni, da zadruga tega namena ne izpolnjuje povsem ali dovolj dobro.
Pišete tudi, da »ne vidimo težav, da gospodarska družba, ki posluje uspešno, tudi če deluje kot zadruga, ne bi smela izkazovati pozitivnih poslovnih rezultatov« in »Pravzaprav menimo, da je pozitivno poslovanje cilj, saj se bo kmetijstvo in zadružništvo lahko uspešno razvijalo samo v primeru pozitivnih poslovnih rezultatov.« Seveda se z obojim strinjam. Vendar pa ostaja vprašanje, kaj za zadrugo pomeni uspešnost oz. kaj za zadrugo pomeni pozitivni poslovni rezultat. Je torej za zadrugo pomembno, da se razvija (npr. vlaga v izobraževanje, v kakovost izdelkov, v inovativnost poslovnih procesov), da raste (širi svoje območje, dosega nove kmetovalce in nove kupce, da postavi novo trgovino ipd.), da čim več vrednosti dostavi svojim članom ali tudi, da čim več vrednosti dostavi širši javnosti oz. kupcem.
Točka 2 v celoti je močno povezana s predhodno točko 1. Opredelitev osnovnega namena pač močno narekuje to nadaljnje razumevanje temeljnih elementov poslovanja in opredelitev uspešnosti poslovanja. Imam pa vprašanje vezano na dotično zadrugo (Zadruga Šaleška dolina). Ne zaradi zadruge same po sebi, temveč jo uporabljam kot primer.
Če sem pravilno seznanjen, v dani zadrugi oglašujejo, da širijo poslovanje po celotni Sloveniji – predvsem se spomnim omembe odkupa mesa po celotni Sloveniji. To je primer rasti, ki jo (po definiciji sami) financira dobiček. To pomeni, da jo financirajo kmetovalci (če ne bi potrebovali tega dobička, bi namreč lahko več dobili sami; ali če se ne bi vlagalo v večanje obsega delovanja, bi se lahko s tem denarjem izobraževali, razvijali obstoječe procese na višji raven ipd.).
Spet, vprašanje tu ni postavljeno v smislu, ali zadruga lahko ima dobiček (oz. presežek) oz. ali je do tega upravičena. Gre se za vprašanje o tem, ali je dobiček smiseln in potreben. Torej, ali je širjenje delovanja zadruge na ta način smiselno in potrebno – ali je torej del pomena obstoja zadrug, kot je to opredeljeno v ZZAD? A je za zadruge mišljeno, da delujejo na tako povečanem območju – kaj to pomeni za zadruge drugih regij? Gre v danem primerumogoče gre za ambicioznega direktorja, ki skozi zadrugo (in ugodnosti, ki jih ta oblika prinaša) uresničuje povsem klasično gospodarsko vizijo, ki je bolj primerna za zasebno podjetje?
3 Državna denarna pomoč
Glede državne denarne pomoči ne bom pisal veliko (niti ne bom posebej komentiral ob svojih javnih predavanjih oz. predstavitvah). Na kratko bi opozoril na naslednje.
Orodja umetne inteligence lahko dostopajo do zapisov, kot je zakonodaja objavljena v uradnem listu, seveda tudi ZZAD in drugi. V vprašanju o denarni pomoči UI odgovori, da »zadruge v Sloveniji sedijo na dveh stolih«. Da so klasični gospodarski subjekti, ko gre za postavljanje cen in pojmovanje dobička, ter »najrevnejši kmet, ko gre za potrebo po denarni pomoči«.
Še enkrat poudarjam, da se s tematiko denarne pomoči nisem strokovno ali raziskovalno (akademsko) ukvarjal in da to govorim zgolj iz lastnih življenjskih izkušenj (pogovorov, mnenj ljudi itn.). Menim, da smo kot skupnost pripravljeni denarno pomagati zadrugam, ki to pomoč res nujno potrebujejo; zadrugam, ki tudi jasno in neposredno zagotavljajo koristi nam in našem življenju (npr. da bi pomagale in prispevale k zajezitvi rasti cen oz. bi bile nekakšna varovalka pri stabilnosti cen prehranskih izdelkov na trgu). Da pa imamo v sebi (menim da upravičen) odpor, ko pomoč dobi zadruga, ki te pomoči nujno ne potrebuje – ne zaradi »pregovorne foušije«, ampak je racionalno ekonomsko mišljenje, da so sredstva vedno omejena oz. ne neskončna in jih moramo dajati tja, kjer so najbolj potrebna.
To je trenutni še bolj nekonkretizirani argument, ki pod dvom postavlja dodelitev pomoči zadrugi, ki ustvarja dobiček (ki torej ima potenciale, da bi za družbo ustvarjala večjo vrednost, kot jo) in ki bi lahko sama krila stroške spopadanja s problematiko, medtem ko imamo druge iniciative in projekta skupnega interesa ali pa posameznike in skupine v družbi, ki bi to pomoč zares nujno potrebovali, že da si zagotovijo osnove.
O tem mogoče več drugič, tudi z bolj jasnimi argumenti in podpornimi dejstvi.
Nadaljnjo komunikacijo (torej drugi odziv) še čakam …
Paradim 