Management
Kako si želimo, da bi izgledalo naše delo? Imamo želje o tem, ki jih s sodelavci delimo? Kaj bi morali narediti ali kaj bi se moralo zgoditi, da bi se to uresničilo? Poznamo te odgovore, mogoče tudi hodimo po tej poti, ali pa je naše delo nekakšen “mrtvi tek”? Kaj nam je pri delu najpomembnejše oz. najbolj vpliva na naše zadovoljstvo in uspešnost? Je to primerno cenjeno in nagrajeno tudi s sistemom nagrajevanja?
Manager je v podjetju ali neki javni ustanovi “glava”, kar pomeni razumsko, analitično in strukturirano delovanje. Je vloga, ki naj skozi oblikovanje “pravil igre” drugim vlogam omogoči karseda nemoteno, motivirano, uspešno in učinkovito reševanje množice različnih izzivov in situacij, ki jih prinese delo.
Biti manager je strokovna vloga in ne more biti podeljena kot nagrada za osebo, ki za izvajanje nima ustrezne izobrazbe. Pogoj za to je zelo dobro razumevanje tega, kaj je podjetje ali neka druga vrsta organizacije. Le to omogoča pregled nad celoto, prepoznavanje posameznih delov organizacije in prepoznavanje njihove vloge oz. potrebnega doprinosa za skupen uspeh.
Proces managementa sestavljajo štirje koraki. Načrtovanje je določitev vsebine dela: kaj so naši cilji in s katerimi koraki jih bomo uresničili. Organiziranje je določitev oblike: katere vloge potrebujemo in kako bodo sodelovale. Vodenje je uresničevanje: skozi delo z ljudmi uresničujemo načrt in organizacijo. Nadzor je vzpostavljanje nagrajevanja, kanalov povratnih informacij in vseh sistemov, ki postavljajo delovanje na pravo pot.
Vodenje
Vodenje je delo z ljudmi. Za uspešno delovanje najprej potrebujemo vsebino: vedeti, kaj želimo doseči in poznati način, kako lahko pridemo do tja. Nato potrebujemo tej vsebini ustrezno obliko: katera znanja in spretnosti, koliko ljudi potrebujemo in kako naj ti med seboj najbolje sodelujejo. Kot naslednje pride na vrsto vodenje: zamišljeno tudi uresničiti. Uresničevanje prinese dvome, negotovosti, pokaže nove in prej neslutene izzive – postavi številna vprašanja. V domeni vodje je, da se na ta vprašanja najdejo pravi odgovori ter se tako omogoči karseda uspešno in nemoteno delo vsem članom organizacije.
Kakšen doprinos želimo ustvariti, zakaj naša organizacija obstaja in deluje? Ne glede na pestrost znanj, spretnosti in pogledov je v organizaciji vedno potrebno, da člane združuje skupen namen. Tudi če gre za različne zamisli o poti, jih lahko sprejmemo, ko vemo, da bodo na koncu gradile to isto vrednost.
Ko enkrat odrinemo, je potrebno veslati v isto smer. Ko se torej delo začne, je potrebno, da vse vloge v organizaciji razmišljajo usklajeno in gradijo skupen rezultat. Dobro razumevanje skupne vizije nam omogoči, da nek oddelek za drugega pripravo točno tisto, kar ta potrebuje.
Kaj ti veš o tem? Kakšne so tvoje izkušnje, tvoje mnenje? Kako bi ti to naredil? Tovrstna vprašanja so nujna vsebina besednjaka vodje, če želimo člane organizacije vključiti, jih spodbuditi k razmišljanju in aktivaciji ter unovčiti potenciale, ki jih imajo.
Drugi obvezen nabor vprašanj v besednjaku: Kako poteka delo? Ali kaj potrebuješ? Te kaj pri delu moti in kako bi to lahko rešili? Motivacija je velik kapital: pomeni prisotnost želje članov organizacije, da rešijo probleme in dvignejo delovanje na višjo raven. Vodja naj omogoči nemoteno delo in ohranjanje ali tudi nadgrajevanje te motivacije.
Sledenje
Sledenje skupnem poslanstvu in viziji. Ne gre se toliko za delovanje po sledi vodje kot delovanje proti grajenju skupnih želenih rezultatov. Izraz zajema vso izvajanje nalog, doseganje postavljenih ciljev, uresničevanje zamišljenega načina dela in ustvarjanje realnih rezultatov in napredka. Vsak sledilec izvaja svojo vlogo in z njo prispeva k skupni zgodbi. Pri tem naj bo opolnomočen; naj ima moč odločanja in izbire načina izpolnitve namena in ciljev vloge. Da je to lahko omogočeno, pa se mora vsak sledilec zavedati identitete, ki jo ima organizacija, začenši s poslanstvo, vizijo in strategijo.
Sledilci sledijo poslanstvu in viziji, rešujejo probleme in ustvarjajo rezultate. Management načrtuje vsebino dela in oblikuje pogoje za delo. Vodja je vezni člen med obema. V tem kontekstu ne gre za nad- ali podvloge, temveč po naravi različne vloge, vsaka nastopa s svojim doprinosom, skupaj pa sestavijo delujoč tim.
Dve izpostavljeni lastnosti dobrega sledilca sta kritičnost razmišljanja in aktivna vključenost. Sledilci morajo prevzeti lastništvo nad lastnim delom, prevzeti odgovornost in razmišljati s svojo glavo. Hkrati, so del organizacije in naj zato aktivno delujejo proti skupnim zastavljenim ciljem.
Biti sledilec, ali biti zaposleni v neki organizaciji, ne pomeni, da voditeljske tematike niso “naša zadeva”. Če je naša želena slika partnerstvo pri delu, možnost lastnega odločanja, upoštevanje naših zamisli, potem je nujni pogoj za to naše poznavanje identitete organizacije oziroma dela organizacije, v katerem delujemo.
Paradim 