Chamorro-Premuzic: Samozavest ali sposobnost?

Na eni strani, kako dober mislim (ali verjamem), da sem. Na drugi strani, kako dober sem v resnici. Pokazalo se je, da to zelo pogosto zamenjujemo oz. kar enačimo. Ko posameznik nastopi samozavestno in vase prepričano, tudi nas prepriča, da je (na danem področju) dober. Pa znamo ločiti med samozavestjo in kompetentnostjo?

Zdi se, da tradicionalno kot talentirane (in kompetentne) za vodenje dojemamo ljudi, ki so dominantni. Torej tiste, ki jasno izrazijo svoje mnenje in vztrajajo pri svojem mnenju. Žal tudi tiste ali takšne, ki preglasijo druga mnenja, ki ostanejo neslišana ali tudi neizgovorjena. Stanje, ki se s tem ustvari, pomeni veliko izgubo in takšnega »dominantnega posameznika« naredi neprimernega za vlogo (pravega) vodenja.

Thomas Chamorro-Premuzic je argentinski raziskovalec na področju organizacijske psihologije. Oglejte si všečen, tudi zabaven video, v katerem na humoren način predstavi nekatere izsledke svojega raziskovalnega dela, ki nam lahko pomagajo identificirati dobre voditelje in ceniti posameznike ter njihove lastnosti, ki nam gradijo boljše odnose in boljša delovna okolja.

Simon Sinek: Začni z zakaj

Najboljši vodje začnejo z vprašanjem Zakaj? Zakaj delamo, zakaj se trudimo. Kaj želimo ustvariti. Kaj je namen našega dela. Namen in usmerjenost, torej nekaj, za kar si prizadevamo. Pri rednem, vsakodnevnem delovanju so ovire. Naletimo na nihanja, tako v doseganju rezultatov, izpolnjevanju etapnih ciljev, kot npr. tudi v finančni uspešnosti in višini plač. Namen pa lahko traja. Ko se ljudje združijo za skupen namen, vztrajajo čez večje ovire, ostanejo skupaj skozi večja nihanja in težje preizkušnje. Namen je smisel našega današnjega truda in vztrajanja. Je korak naprej in korak na bolje. Torej … najboljši vodje začnejo z namenom.

Avtor te ideje ali sporočila je Simon Sinek. Zdaj je na mednarodnem odru prisoten že več let, kot pomemben začetek njegove kariere in uspeha pa je zagotovo pomembna knjižna uspešnica Začni z zakaj (v originalu Start With Why).

McManus & Perruci: Vodenje je v zahodni kulturi nagrada

Oseba A: “Zakaj je bil on imenovan za novega direktorja? A je res pravi kandidat za to mesto?”

Oseba B: “Veš, on je pa res že dolgo pri nas, res se trudi in je prav, da za to dobi eno takšno nagrado.”

Pred leti sem bral knjigo avtorjev Roberta M. McManusa in Gamme Perrucija z naslovom Razumeti vodenje. Gre za znanstveno delo, v katerem sta omenjena akademika ponudila vpogled v vodenje po različnih kulturah. Vodenje v zahodni kulturi opišeta z naslednjim pripisom: vodenje kot nagrada. Zgornji pogovor, ki sem mu bil nedavno priča, je ugotovitev zares nazorno ilustriral.

Delavec, boljši delavec, najboljši delavec, vodja. Gre nekako tako? Idealni razvoj kariere namreč. Vendar pa je vodenje vsebinsko opredeljena vloga. Ko iščemo učitelja, pričakujemo pedagoško znanje in področno znanje vsebine nekega predmeta, npr. matematike, zgodovine in podobno. Ko iščemo zdravnika, pričakujemo specifična znanja s področja medicine. Ko iščemo managerja in vodjo … Mora manager razumeti delovanje podjetja in to, kako oblikovati sisteme, ki jih potrebuje organizacija? Mora vodja vedeti, kako sodelavce spodbuditi k (uspešnemu) delu, jih motivirati, kako graditi dobre odnose?

Vodenje ni v vseh kulturah razumljeno na ta način. Zapisi spodaj, skupaj s priloženimi fotografijami (vir vseh je omenjena knjiga z originalnim naslovom Understanding Leadership: Arts and Humanities Perspective), predstavljajo miselnost drugje po svetu.

Slike v nadaljevanju so v večini umetniška dela. Medtem ko so slike geografske razširjenosti posamezne miselnosti preoblikovane v značilen slog, so preostale predstavljene v originalni obliki.

Vodenje v zahodni kulturi: vodenje kot nagrada

Preudaren človek mora vedno stopati po poti, ki so jo tlakovali veliki možje, in posnemati najodličnejše. Tudi če njihove veličine ne doseže v celoti, bo dosegel vsaj kakšen odtenek. [Niccolo Machiavelli]

Rosso Fiorentino, Portret Niccola Machiavellija.

Vodenje v latinskoameriški kulturi: vodenje kot naravni red

Ali si kriv ali nedolžen je nepomembno, general. Kar šteje, je to, ali imaš naklonjenost predsednika. [Miguel Angel Asturias]

Castillo Cervantes Jose Ignacio, Slavnostni vstop Simona Bolivarja in njegove vojske.

Vodenje v ruski kulturi: vodenje kot dolžnost

(Rusija) je uganka, zavita v skrivnost, znotraj enigme. [Winston Churchill]

Plašč kot simbol – vzet iz poznane novele Nikolaja Gogolja.

Vodenje v islamski kulturi: vodenje kot zaupanje

Na potovanju je vodja ljudi njihov sluga. [Mohamed]

Izrez iz filma The Message (v prevodu Sporočilo) iz leta 1977.

Vodenje v afriški kulturi: vodenje skozi ubuntu (= človečnost, biti človek)

Človek je človek zaradi drugih ljudi. [afriški rek]

Obredni ples, prazgodovinska freska iz Tissili n’Ajjar, Alžirija.

Vodenje v miselnosti daoizma: vodenje kot služenje

Najboljši vodje so tisti, za katere ljudje komajda vedo, da obstajajo. Ko zaključijo s svojim delom, drugi pravijo: “Neverjetno: uspelo nam je, povsem samim!” [Lao Tzu]

Lao Tzu, poznan tudi kot Laodzi (avtor nepoznan).

Vodenje v miselnosti konfucianizma: vodenje kot kolektivna vloga

Da v red postavimo svet, moramo najprej v red postaviti narod. Da v red postavimo narod, moramo najprej v red postaviti družino. Da v red postavimo družino, moramo negovati naše osebno življenje. In da (lahko) negujemo naše osebno življenje, moramo najprej pravilno usmeriti naše srce. [Konfucij]

Portret Konfucija iz časa dinastije Qing (1644-1911).

Vodenje v miselnosti budizma: vodenje kot osebno potovanje

Bolje je osvojiti sebe kot pa zmagati tisoč bitk. [Buda]

Sedeči Buda, Tajska (iz 13. stoletja).

Musek in družba prihodnosti

Zakaj govoriti o družbi prihodnosti? Družba prihodnosti je naša vizija: o tem, kako naj bi družba delovala, kakšno miselnost naj bi imeli, kakšna življenja v celostnem pogledu. V viziji vedno gre za neko podobo, ki bi izboljšala naša življenja. Dosegljiva je takrat, ko proti njej (usklajeno) delujejo vsi deli sistema: ko torej vsi sektorji, organizacije, tudi npr. mediji promovirajo skupne vrednote, postavljajo skupne kriterije dobrega in slabega ter podobno.

O takšni podobi družbe prihodnosti je pisal slovenski psiholog Janek Musek. V letu 2014 izdana knjiga Psihološki temelji družbe prihodnosti predstavlja t. i. Evropsko ogrodje etike in vrednot ter daje nekatere smernice k uresničevanju podobe družbe, ki jo avtor imenuje tudi družba modrosti. Gre za družbo znanja in hkrati vrednot (t. j. ustreznega načina uporabe tega znanja); na ta drugi del pa redno pozabljamo.

Janek Musek, citat o družbi prihodnosti: družbi znanja in vrednot.
SAZU

Izpostavil bom dva elementa iz knjige. Prvi je t. i. Evropsko ogrodje etike in vrednot (ali s kratico EOEV). Gre za grafični pregled ključnih ali temeljnih vrednot, ki so družbe (tudi v preteklosti) povezovale in jih delale močnejše, trdnejše, trajnejše in stabilnejše. Predstavlja ga priložena slika.

Psihološki temelji družbe prihodnosti.

Knjiga v celoti se posveča tako pojmu družbe modrosti kot tudi povezanim pojmom in vsebinam, ki so del poti do doseganja te družbene vizije. Oba stebra, tako (visoko kakovostno) znanje kot vrednote se morajo integrirati v mehanizme in načine delovanja delov sistema. V naslednjih alinejah navajam še pet točk, ki jih avtor izpostavi pod naslovom K stabilni družbi prihodnosti. Kaj vodi do tega?

  • Medgeneracijski dialog
  • Družba znanja in vrednot
  • Poznavanje generacijskih značilnosti in razlik
  • Medgeneracijska strpnost in solidarnost v sodobnem svetu
  • (Medgeneracijski) prenos znanja in prenos vrednot

Bob Davis: Vodimo brez ega

Moč. Eden izmed temeljnih pojmov, ko govorimo o vodenju. Vodje (pre)pogosto postanejo tisti, ki si želijo oz. kar hrepenijo po moči. Tisti, s katero bi poveljevali drugim, usmerjali njihova dejanja in delovanje ter uresničili svoje ambicije. Moč vodij prihaja s strani sledilcev. “Ko ti tisti, ki jih vodiš, dajo svojo podporo in zaupajo vodenje, temu pravim moč. Dajo ti moč in te gledajo. Če jim to moč vrneš, ti dajo še več moči. Če jo spet vrneš, ti je dajo še več. Mnogi vodje padajo, ker to moč vzamejo zase.

Danes smo v dobi demokratičnega vodenja. V dobi opolnomočenja, tj. prenosa in zaupanja sprejemanja odločitev na sodelavce v organizaciji. Izdelati odlično, sijajno vizijo (ob tem pride v misel npr. vizija Francije sončnega kralja Ludvika XIV.) danes ni več znak vodstvene odličnosti. Danes želimo vizijo za vse nas; takšno, ki jo kot skupnost potrebujemo in sprejmemo. Želimo torej, da se sliši in upošteva interese širšega kroga ljudi. In odličnost pravega vodenja se kaže ravno v spretnosti, da takšno vizijo ustvarimo … in da uspešno vodimo opolnomočene ljudi.

Na spletni povezavi si lahko ogledate celoten govor Boba Davisa, podjetnika, javnega govorca in avtorja. Gre za nastopa v Parizu v sklopu poznanih dogodkov TED, ki delujejo pod sloganom Ideje vredne delitve (ali angl. Ideas worth sharing). V videu govorec naslovi tudi razliko med vodenjem in managiranjem, slabosti taktike potiska v odnosih s sledilci in drugo. Sporočilo je na voljo tudi v obliki knige (naslovnica na sliki).

Naslovnica knjige je pridobljena s spletnega mesta Amazon.

Pomembna sporočila: Uvod

S tem prispevkom vam želim na kratko predstaviti prvo serijo prispevkov na blogu Paradim. Večino vsebin, ustvarjenih v prihodnosti, bom v različnih podobah ali oblikah zasnoval in ustvarjal sam, v tem naboru pa vam želim predstaviti nekaj zanimivih in pomembnih misli in idej drugih avtorjev.

Kar organizacijska teorija imenuje trend opolnomočenja, agilnega delovanja, prehod v novo paradigmo vodenja, to na svoje sebi lastne načine predstavljajo in sporočajo tudi različni pisci, javni govorci, pa tudi glasbeniki, slikarji in drugi umetniki. Ne glede na področje, ki mu pripadajo, ustvarjena sporočila dobro dopolnjujejo ta, ki vam jih želim tu posredovati tudi z lastno vsebino. Dala vam bodo ponekod širši, ponekod pa tudi globlji vpogled v tematiko.

Sledilo bo zaporedje trinajstih vnaprej napisanih prispevkov. Objavljanje bo potekalo v tempu dveh zapisov na teden: ob torkih ob 20.00 in sobotah ob 10.00 (prvi sledi že čez eno uro).

Prva objava je sporočilo Boba Davisa, podjetnika, zdaj pa tudi pisatelja in javnega govornika, ki se je udeležil dogodka TED v Parizu, da bi podal zelo pomembno osebno lekcijo. Ta se glasi takole: Potrebujemo voditelje brez ega. Ti so po njegovem razumevanju najredkejša dobrina na tem planetu.

Lepo branje želim,
Pd

Uvod

Pozdravljeni vsi in dobrodošli na blogu Paradim.

Zdaj je že približno eno leto dni od pisanja prvega zapisa in prve objave na ustvarjenem blogu. Začel sem s slovensko različico bloga, ki pa bo od zdaj obstajal v treh različicah in treh jezikih: slovenski na domeni .si, angleški na domeni .online in španski na domeni .es.

Osrednja in temeljna tema mojega pisanja je sodobna teorija vodenja oziroma natančneje Nova paradigma vodenja. Z njo sem prišel v stik prek študija in raziskovanja, vso novo znanje pa je pomembno izzvalo nekatera moja osrednja prepričanja. Po preteklem enem letu pisanja vam lahko zdaj nekoliko bolj praktično povem, za kaj gre. Vstop v novo paradigmo (vodenja)? Z enega vidika je to zagotovo bistvo. Vendar lahko k temu dodam še nekaj.

Za kaj torej gre?

Ena glavnih tem zame je osebna izpolnitev. Povedano na kratko, želim ohraniti svoje vrednote. In želim živeti v skladu z njimi.

V svoji karieri sem iz študija na Ekonomski fakulteti najprej vstopil v sfero start-upov, nato svetoval lokalnemu podjetniku pri ustanavljanju novega podjetja, kasneje delal kot srednješolski učitelj in nato kot asistent na fakulteti. V zadnjih delovnih izkušnjah sem kot samostojni podjetnik pripravljal razvojne strategije za različne občine. Vzporedno s tem sem osem let delal tudi kot prostovoljec v športu in sodeloval pri organizaciji različnih dogodkov.

V vseh teh izkušnjah mi ni uspelo najti zares pravega mesta zase. Nisem našel okolja, kjer bi se z drugimi strinjal v eni točki: stvari želim delati pravilno in ne želim ubirati bližnjic. Če je nekaj preprosto treba narediti, ali lahko nehamo iskati izhode? Ali lahko zaupamo znanstvenikom in drugim strokovnjakom ter preprosto naredimo, kar nam narekuje znanje? Ali ne smemo odstopati in bežati pred izzivi? Ali nismo tu zato, da se učimo, da iščemo načine, da rešujemo težave na poti in da samo poskušamo izpolniti namen svoje vloge?

Nekatere vrednote so preprosto pomembne. Za nekatere vrednote mi preprosto ni v interesu, da bi jih izpustili, temveč želim nameniti dodatno energijo in čas ter vse, kar je potrebno, da bi jih ohranili. Pri nekaterih bistvenih vrednotah me ne zanima, če je okoli njih mogoča bližnjica. Želim si

Nekatere vrednote so preprosto pomembne. Nekaterih vrednot preprosto ne želim izpustiti iz rok, ampak jim želim dati svojo energijo, čas in vse drugo, kar je potrebno, da jih ohranim oz. se po njih ravnam. Pri nekaterih bistvenih vrednotah me ne zanima, če je mogoče to zaobiti po bližnjici. Hočem se jim posvetiti in najti način. Ohranjanje namena pri delu, ohranjanje smisla dela, možnost učenja, rasti, izražanje lastnega mnenja, upoštevati svoje zdravje, možnost razmišljanja, iskanja rešitev in izboljšanja svojega dela z znanjem, ki ga pridobim. Vse to zame pomeni kakovostno delovno življenje. In to je tretje sporočilo, ki ga želim za vas tudi izpostaviti v tem krepkem tisku.

Zakaj se učiti o vodenju?

Vodenje je področje znanja, ki nam pokaže, kako ustvariti te rezultate. To je znanje o tem, kako ustvariti kakovostno delovno okolje in kakovostno delovno življenje. Učenje o novi paradigmi vodenja vam bo pokazalo, kakšno bi dejansko moralo biti delo in kaj bi dejansko moralo pomeniti biti vodja. Seznanili se boste z novimi opredelitvami in ureditvijo organizacijskih vlog, ki lahko resnično povzdignejo naša delovna življenja. Poleg tega boste spoznali psihološke teme, kot so avtentičnost in podobne (saj gre pri vodenju v samem bistvu za znanje o doseganje ciljev in uresničevanje potencialov, individualnih ali skupnih).

Paradimova katedrala

Vsako delo naj bi nekaj zgradilo. Sestavni del vsakega dela sta namen in vizija. Ta dva elementa določata vsebino tega, kakšno vrednost delo ustvarja in proti kakšni prihodnji podobi gradi. Za blog Paradim sem zgradil vizijo, ki jo imenujem “Paradimova katedrala”.

V tej katedrali boste videli številne teme in povezovanje ved, ki skupaj celovito rzlagajo, kaj pomeni delati (voditi, managirati ali slediti) v skladu z novo paradigmo. Skupaj ustvarjajo celovito sliko, ki zajema vse od ravni posameznika in skupnosti do ravni organizacije in družbe, ter vam resnično pomaga razumeti tako potenciale kot tudi načine delovanja v skladu s to organizacijsko novostjo.

Beseda Paradim …

… pravzaprav nima nič skupnega z besedo “paradigma”. Upoštevanje vrednot ni življenjsko vodilo, ki bi bilo navada in zagotovo ne stalnica. V zagonski ekipi, v kateri sem delal pred leti, smo to dokaj hitro ugotovili in to je postal vir za poimenovanje naše ekipe in našega projekta.

Paradim je kratica za Parallel Dimension (vzporedna dimenzija). Začelo se je kot šala, da očitno “delamo v vzporedni dimenziji”. Vendar je nato postalo precej elegantna rešitev in zgovorno ime. Vedno obstajajo različni soobstoječi načini, kako narediti katero koli stvar, in enako velja za organizacijsko vedenje. Kljub temu, da prevladujejo načini, ki se razlikujejo od našega, smo želeli ostati na svoji poti in nadaljevati z delom, ki smo si ga zastavili na začetku. S tem, ko je dani izziv dobil ime, nam je bil ta del veliko lažji.

Ključne besede

V tem uvodnem prispevku želim jasno opredeliti namen tega bloga. Veliko ljudi osebnim vrednotam in izpolnitvi preprosto ne daje toliko poudarka, zato jih verjetno ne bo zanimalo, kaj imam povedati ali o čem bom pisal. Za tiste, ki delite moja prepričanja, pa menim, da vam bo vsebina tega bloga v pomoč in bo tudi vaše življenje dvignila na višjo raven.

Ključne besede, ki sem jih izbral, da bodo v prihodnje povezovalni element ustvarjene vsebine, so v besedilu zapisane v krepkem tisku:

#OhranimoSvojeVrednote

#BrezBližnjic

#KakovostnoDelovnoŽivljenje

Zaključek

V preteklih letih sem veliko vložil v to, da bi našel pravo delovno okolje zase. Zasledovanje ohranjanja lastnih vrednot, tudi ko gre za najbolj osnovne vrednote, ni enostavno. Seveda pa je vedno na voljo učenje in napredovanje, kopičenje lekcij in odgovorov ter iskanje prave poti. Kljub padcemna poti, med njimi je bila tudi kar globoka izgorelost, želim iti dalje.

Upam, da se mi boste pridružili.