Glasba s poslanstvom

Kako izgleda oz. kaj je glasba s poslanstvom? Ko govorimo o poslanstvu, je vedno najbolj na mestu vprašanje “Zakaj?”. Glasba je ustvarjena za različne namene, pri teh pa sam vidim dve izraziti skupini, ki sta pomembni za moje sporočilo o “varni glasbi”, to je glasbi s poslanstvom.

Prvi namen, ki ga vidim, je pragmatičen. Glasbeniki v tej skupini so prepoznani po izraziti ponosni ali vzdignjeni, malodane vzvišeni telesni drži. Vidim jih kot osebe, ki želijo iz sebe ustvariti ikono, ki bo za sabo imela množico sledilcev. Glavna značilnost, ki jo vidim v tem pristopu, je, da med sabo in to množico ustvarijo distanco: niso del skupnosti, temveč želijo biti nekaj več. Zame kot za zunanjega opazovalca to pomeni, da je zanje glasba zgolj orodje. Prav tako, da se poslužujejo aktiviranja nagonov, na primer jeze, zavisti, seksualne vzhičenosti, da bi pridobili pozornost – ne glede na to, kaj to v poslušalcu dejansko pusti oz. kaj ta glasba v poslušalca odloži.

Glasba je lahko, kot vse drugo, ustvarjena s poslanstvom. Tu govorim o posameznikih, ki se čutijo kot del skupnosti, kar vidim kot ključen del. So “en človek v množici”, ki se ukvarja z glasbo. Delijo svojo izkušnjo kot eno izmed mnogih. V tem primeru ni na prvem mestu ustvaritev sporočila, ki bo privabilo pozornost, temveč sporočila, ki bo nekomu dalo nekaj koristnega oz. vrednega. Telesna drža takšnih glasbenikov je bolj sproščena in bolj skromna. Sporočila, za katero želijo, da podajo vrednost, so globlja in bolj premišljena. Lastne misli so bolj obdelane, saj nepredelane misli na poslušalca odložijo kaos, obdelane pa so lahko navdih za transformacijo in napredek življenja.

Pragmatičen pristop k ustvarjanju glasbe vidim kot nezrel, ustvarjanje glasbe s poslanstvom pa kot njegovo nasprotje. Glasba je pomembna, ima vpliv in dostikrat vodi (predvsem mlade) misli. Ima torej odgovornost in je pomembno, kaj sporoča.