V zadnjem delu našega raziskovanja partnerjev transformacije se posvečamo tistemu nivoju, kjer se vsa predhodna znanja – od osebne rasti do strokovne podlage – zlijejo v konkretno delovanje znotraj organizacij. Če želimo voditi po novi paradigmi, moramo k vodenju pristopiti celostno. Vodje, ki izhajajo iz ozko usmerjenih, tržno naravnanih programov, pogosto postanejo le graditelji uspešnosti (usmerjeni v kratkoročne rezultate). Nasprotno pa so celostno izgrajeni voditelji graditelji institucij, ki razumejo, da je njihova naloga ustvarjanje trajne vrednosti in kulture, ki služi poslanstvu.
Zaupanje v to transformacijo gradimo preko treh ključnih poti prenosa znanja:
1. Učenje s študijskimi viri
Učenje s študijskimi viri je “najbolj čist” pristop k pridobivanju znanja. Učbeniško gradivo, ki nastaja znotraj javne raziskovalne mreže, ponuja sistematičen in objektiven pregled, ki ni popačen s trenutnimi modnimi trendi vodenja. Za graditelja institucij so ključna tri področja:
- Področje organizacije: Daje nam uvid v delovanje sistema in njegovih institucij – vseh tistih elementov, ki dejansko določajo dolgoročno uspešnost.
- Področje psihologije: Je temelj samozavedanja. Brez razumevanja lastnih vzgibov in sporočil, ki jih dajemo okolici, ne moremo zavestno ustvarjati kulture nove paradigme.
- Področje socialne psihologije in sociologije: Omogoča nam družbeno zavedanje. S tem znanjem ne komuniciramo le bolj transparentno, temveč postanemo proaktivni oblikovalci organizacijske klime, ki temelji na enakovrednosti.
2. Regionalni razvojni centri
Znanje ne sme ostati zaprto v akademskih slonokoščenih stolpih. Partnerji transformacije so tukaj:
- Raziskovalni inštituti: Najdemo jih na relevantnih fakultetah (ekonomske, poslovne, fakultete za upravo, družbene vede in filozofske fakultete). To so kraji, kjer se ustvarja novo znanje, ki izziva status quo.
- Regionalni razvojni centri: Ti centri so zadolženi za prenos tega znanja v realni sektor. Njihova naloga je, da znanstvena odkritja pretvorijo v izobraževalne programe, ki so dostopni uporabnikom na terenu. S tem zagotavljajo, da transformacija doseže vse regije in vse tipe organizacij.
3. Akademije vodenja in sledenja
Javna mreža fakultet izvaja različne akademije vodenja, ki so zavezane visokim standardom visokega šolstva. Ker njihovo delovanje ni podvrženo zgolj tržnemu pritisku, lahko ponudijo celostne programe, ki dejansko podpirajo razvoj graditeljev institucij.
Vendar pa nova paradigma prinaša še eno ključno spoznanje: potrebujemo akademije sledenja. Sodobni sledilec ni nekdo, ki slepo sledi vodji, temveč nekdo, ki sledi poslanstvu in viziji organizacije. Znanstveniki opozarjajo, da je izobraževanje sledilcev enako pomembno kot izobraževanje vodij. Sledilec v novi paradigmi mora biti:
- Kritičen mislec.
- Aktiven uresničevalec poslanstva.
- Posameznik, ki prevzema polno lastništvo nad svojim delom.
Brez aktivnih, opolnomočenih sledilcev nova paradigma ostaja le teorija. Zaupanje v pozitivne spremembe zato temelji na sodelovanju med izobraženimi voditelji in kritičnimi sledilci, ki skupaj gradijo institucije prihodnosti.
Paradim 