Ko posameznik sprejme svojo vlogo idealista in se opremi z razumevanjem socialnih silnic, pride do naslednjega logičnega koraka: Kje najti oporo? Samostojna pot v smeri nove paradigme je naporna in polna zunanjih uporov. Za resnično transformacijo vodenja in bivanja potrebujemo partnerje – izvajalce storitev, ki ne le razumejo novo paradigmo, ampak so jo sposobni sistemsko podpirati.
Past tržne prilagodljivosti
Moja ključna ugotovitev pri raziskovanju trga storitev je paradoks zasebnega sektorja. Zasebni izvajalci so neposredno odvisni od trga. Da bi preživeli, se morajo odzivati na “potrebe” naročnikov, te potrebe pa so trenutno še vedno globoko zakoreninjene v stari paradigmi. Rezultat je pogosto ujetost v začaran krog: naročnik (npr. podjetje) želi rezultate po starem modelu dominance, izvajalec pa mu te vsebine, zapakirane v modne termine, proda. S tem se status quo le utrjuje.
Potencial javne mreže
Zaupanje v spremembe zato usmerjam v javno ali državno mrežo storitev. Zakaj? Ker javni izvajalci niso neposredno podvrženi diktatu tržnega dobička. Plačani so z javnimi sredstvi, kar jim daje edinstveno možnost – in dolžnost – da izzivajo prevladujoče načine delovanja. Javni denar je naš skupni vzvod, s katerim lahko zahtevamo in soustvarjamo vsebine, ki služijo razvoju socialnih subjektov, ne pa le učinkovitih objektov sistema.
Ključni stebri transformacijske podpore
V iskanju teh partnerjev izpostavljam tri področja, ki so temeljna za prehod v novo paradigmo:
- Duševno zdravje in osebna rast: Nova paradigma zahteva stabilnega posameznika. Potrebujemo psihoterapevtsko mrežo in storitve za duševno zdravje (znotraj javne mreže in priznanih strokovnih združenj), ki posameznika ne le “popravijo”, da bi bil spet produktiven, ampak mu pomagajo zgraditi avtonomijo in subjektivnost.
- Izobraževanje kot naravno stanje: Učenje ne sme biti le orodje za pridobivanje certifikatov, ampak naraven del življenja. Fokus je na rednem šolstvu in izobraževanju odraslih, ki opolnomoči ljudi, da se ne vidijo več kot podrejene ali “neprimerne za odločanje”. Tu imajo ključno vlogo javni zavodi, ki lahko ohranjajo kakovost znanja nad tržnim populizmom.
- Akademije vodenja in sledenja: Potrebujemo prenos znanja iz raziskovalnih inštitutov neposredno v prakso. Partnerji transformacije so tisti, ki vodenje razumejo kot grajenje institucij s poslanstvom, ne pa kot tehniko doseganja kratkoročnih uspehov.
Zaključek
Partnerji transformacije so tisti, ki si upajo biti “neprilagojeni” stari paradigmi. Z izbiro in podporo javnih izvajalcev, ki so usmerjeni v vsebino in poslanstvo, gradimo infrastrukturo za svet, v katerem si upamo zaupati. Več o sami platformi in povezovanju teh storitev pa si lahko preberete na platformi za transformacijo.
Paradim 