Pregled mreže za osebno rast

Vstop v novo paradigmo vodenja in bivanja od posameznika zahteva več kot le intelektualno razumevanje; zahteva stabilno in preoblikovano notranjo identiteto. Ko govorimo o zaupanju v spremembe, moramo nasloviti tisti del nas, ki se je skozi primarno in sekundarno socializacijo naučil vzorcev podrejanja, majhnosti ali strahu pred avtoriteto. Partnerji transformacije na področju osebne rasti so tisti, ki nam pomagajo te naučene (pogosto nezavedne) omejitve preseči in zgraditi zavest o radikalni enakovrednosti.

Javna mreža

Slovenija ima močno zasnovano javno mrežo, ki deluje pod okriljem NIJZ in nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA. Ključna prednost te mreže je njena dostopnost in interdisciplinarnost, kar pomeni, da človeka ne obravnava le kot “biološki stroj”, temveč v njegovem širšem socialnem kontekstu.

• Centri za krepitev zdravja (CKZ): Ti delujejo kot prva bojna linija preventive znotraj zdravstvenih domov. Njihova vloga je opolnomočenje posameznika, preden pritiski okolja povzročijo zlom. Skozi delavnice soočanja s stresom in tehnik sproščanja posameznik pridobi orodja, da njegovi arhaični odzivi (boj ali beg) ne prevzamejo nadzora nad njegovim ravnanjem v službi ali doma.
• Centri za duševno zdravje (CDZ): Tu se srečamo z globljo obravnavo. Interdisciplinarni timi, ki vključujejo psihologe, psihiatre, socialne delavce in medicinske sestre, nudijo podporo pri kompleksnejših stiskah. Za tiste, pri katerih so osebne omejitve postale poosebljene in hromeče, so tu še psihiatrične klinike, ki pod strokovnim nadzorom Zbornice kliničnih psihologov zagotavljajo najvišji nivo strokovne pomoči.

Etika nove paradigme: Kaj sploh je “zdravje”?

Tu se odpira ključno vprašanje za prihodnost naše družbe: Kako opredeljujemo psihološko zdravega človeka? Ali je to nekdo, ki zgolj “nemoteno deluje” v obstoječem sistemu, ne povzroča težav in dosega preživetveni nivo? Program MIRA se trenutno verjetno (tudi zaradi omejenih virov) osredotoča na to osnovno funkcionalnost.

Vendar pa z vidika nove paradigme vodenja to ni dovolj. Zdrav človek je tisti, ki uspe slediti svojemu notranjemu klicu, je osebno izpolnjen in ohranja visoko motivacijo za življenje in ustvarjanje. Z razvojem področja duševnega zdravja se bo morala tudi javna definicija premakniti od “odsotnosti bolezni” proti “zmožnosti bivanja kot suveren, avtonomen subjekt”.

Psihoterapija

Drugi nepogrešljiv del mreže so izvajalci psihoterapevtskih storitev. Če javna mreža skrbi za širšo dostopnost, psihoterapija pogosto omogoča dolgotrajno, sistematično dekonstrukcijo tistih delov identitete, ki nas držijo v vlogi “socialnega objekta”.

• Zveza psihoterapevtov Slovenije (ZPS): Kot krovna organizacija igra vlogo varuha kakovosti. Vodi register certificiranih terapevtov, podeljuje diplome in zagotavlja, da proces osebne transformacije vodi oseba z ustrezno strokovno in etično podlago.
• Zakonodajni okvir: Aktivno vključevanje Zveze v razvoj zakonodaje je ključno za to, da psihoterapija postane priznan in sistemsko umeščen člen, ki bo dostopen vsem, ne le tistim z globokimi žepi. To je nujno, če želimo, da postane osebna rast družbena norma, ne pa luksuz.

Specializirani NVO-ji

Tretji člen so nevladne organizacije, ki v sistem prinašajo specifične, pogosto nišne, a izjemno učinkovite metodologije za doseganje notranjega ravnovesja in nepodrejenosti:

• Društvo za razvoj čuječnosti: Čuječnost (mindfulness) je v svojem bistvu vaja v subjektivizaciji. Uči nas opazovati lastne misli in čustva kot zunanje objekte, kar nam omogoči, da se zavestno odločimo za odziv, namesto da bi bili ujetniki avtomatskih reakcij.
• Slovensko društvo za logoterapijo in Inštitut za logoterapijo: Logoterapija (terapija s smislom) je morda najbolj neposredno povezana z našim idealizmom. Victor Frankl, utemeljitelj logoterapije, je poudarjal, da nam smisel daje moč, da zdržimo v nemogočih razmerah. Za tiste, ki želijo v stari paradigmi vodenja uveljaviti novo, je logoterapija ključna za vzdrževanje osebne integritete in vizije.

Zaključek

Zaupanje v pozitivne spremembe raste sorazmerno z našo notranjo močjo. Mreža za osebno rast nam nudi varno okolje, v katerem lahko odvržemo maske podrejenosti. Ko s pomočjo preventivnih programov CKZ, strokovne podpore CDZ, globinske psihoterapije ali specializiranih orodij čuječnosti in logoterapije zgradimo stabilno identiteto enakovrednosti, prenehamo biti žrtve družbenih silnic. Postanemo subjekti, ki ne čakajo na dovoljenje, da bi delovali pravično, temveč to pravičnost preprosto živijo.