Dekonstrukcija družbenih vplivov

Ostajam torej pri govorjenju o novi paradigmi v svetu stare. In pri negativnih reakcijah ter občutkih, ki tem sledijo. Kaj pomenijo?

Iščem konkretne objekte vpliva, s katerimi si lahko lažje razlagam(o) in tako poimenujemo silnico, ki vpliva na nas. Zapis “Arhaični odziv” poda prvi tak objekt in sicer predstavi, da je en nivo našega telesnega odziva in občutka zapuščina človekove preteklosti. Naslednje pomembne tovrstne objekte pa predstavljam v nadaljevanju tega zapisa.

Čutimo tudi čustva drugih

V sebi imamo t. i. zrcalne nevrone. Ti nam omogočijo zrcaljenje notranjega doživljanja druge osebe in t. i. ekonomijo ali izmenjavo čustev. Čustva in občutki, ki jih doživimo v sebi, tako niso le “naša”, temveč so lahko predmet te izmenjave. Začutimo žalost, jezo, začutimo stres in ujetost drugih; vse to ujemamo preko skeniranja oseb okoli sebe, ki nam je ostalo kot zapuščina iz preteklosti (po mehanizmih, ki jih navaja predhodni zapis). Na primer spoštljivo ravnanje in reakcijo našega sogovornika lahko brez skrbi postavimo kot pravo ravnanje, ko v neki situaciji sami izražamo lastno mnenje ali predstavljamo svojo idejo. Ravnanje drugačno od tega je rezultat nekega prebujenega čustva, ki se potem prevaja do nas.

Teorija tukaj opozori, da lahko takšen stres ali takšno občutenje neobremenjeno vrnemo lastniku. Da torej ni nujno, da je rezultat naših notranjih vzgibov, temveč lahko gre za delovanje zrcalnih nevronov: čutimo torej čustva drugih. V stiku z drugimi, torej v socialnih interakcijah, v tem smislu delujemo kot prevodniki zunanjih sil; te preprosto vstopijo in gredo skozi naše telo.

Čutimo socialne konstrukcije

V stiku z družbo vpliv na nas ustvarjajo tudi razne ideje o življenju. Če so te ideje blizu našim (našim pogledom, prepričanjem), nam bo v stiku z njimi prijetno; če pa se od naših razlikujejo, lahko doživimo neprijetnost.

Vstop v klasični poslovni prostor. Fizični prostor ni le nabor nekih elementov pohištva, temveč gre tudi za opredmetenje idej. Tako obstaja značilna ureditev prostora na primer za bolj poslovne, bolj birokratske ali bolj svobodnjaške, umetniške dejavnosti. Kot privrženec nove paradigme delovanja v delovnem prostoru zelo hitro opazim, ko je prostor organiziram po nasprotnih idejah. Ko je na primer v ureditvi pisarn poudarjena hierarhičnost in razlikovanje med zaposlenimi ali ko je prisotno izkazovanje moči s premoženjem, ob tem čutim neprijetnosti. Fizični prostor je torej tu reprezentant idej, naš občutek pa radar, da smo vstopili v prostor, ki je razlikuje ali celo nasprotuje našim lastnim idejam.

Stik z “alfa osebo”. Primere t. i. alfa osebe (v evolucijski teoriji bo to nosilo ime “alfa samec”) izpostavljam večkrat, saj se je ideja močno integrirala v našo kulturo in se zdi nekako vseprisotna. Oblikovano imamo skupno družbeno idejo o tem, kaj pomeni biti dominantna, na primer posebej uspešna oseba. Ta oseba ima določen način razmišljanja in komuniciranja, določen videz, določene materialne posesti in podobno. Veliko ljudi (nezavedno ali zavedno) tej podobi sledi, s pridobivanjem teh posameznih značilnosti (t. i. artefaktov) želijo postati te dominantne oz. alfa osebe, saj je ta ideja v družbi zelo prisotna in zelo vplivna, oseba sama pa je pogosto deležna posebnega odnosa. Vendar pa po teoriji socialne psihologije oseba tu ni tista, ki je v središču, temveč središčna vloga pripada t. i. socialni skripti. Gre za idejo, ki jo je oblikovala družba in na številne pripadnike te družbe izredno močno vpliva.

Nasprotovanje množice. Na primer, da sem v veliki predavalnici s tristo študenti ekonomske fakultete – in želim govoriti o ideji nove paradigme. Gre za prostor, ki (posplošeno gledano, seveda) združuje ljudi, ki sanjajo o ekonomskem uspehu lastnih projektov. Prostor posameznikov, ki pogledujejo proti uspešnim podjetjem (ki večinoma ravnajo po stari paradigmi) in si želijo enake zgodbe tudi zase. Če spregovorim o novi paradigmi, sem lahko deležen nasprotovanja te množice. Spet sledi vprašanje: so to nespoštljivi posamezniki ali gre za delovanje družbenih silnic? Kakšno idejo imamo o tem, kaj pomeni biti ekonomist, razmišljati kot ekonomist, komunicirati kot ekonomist? Kakšno ravnanje oz. reakcija se torej od ekonomista pričakuje?

Dekonstruiranje

Vsi ti primeri so primeri t. i. družbenih konstrukcij. Kot že zapisano, gre za skupne ideje ali dogovore v družbi. Sama beseda “konstrukcija” nakazuje, da je to nekaj, kar je zgrajeno in ustvarjeno – ne gre za naravni zakon, nespremenljivo dejstvo, temveč je produkt družbenih dogovorov. Kakšna je vloga športa? Kakšen je družbeni status zvezdnikov in kam nas to pelje? Družbene konstrukcije so ustvarjene, lahko pa jih tudi dekonstruiramo in ustvarimo na novo. Pomembno pa je zavedanje njihovega močnega vpliva. Če želimo spremeniti delčke sveta, potem nas označevanje posameznikov ne vodi v dobro smer (najverjetneje le v nasprotovanje in sovražnosti). Bistveno je osredotočenje ravno na te družbene konstrukcije.