Povzetek spodaj je ustvarjen z orodjem umetne inteligence Gemini.
Tukaj je predstavitev češkega ekonomista Tomáša Sedláčka, ki v svojem delu Ekonomija dobrega in zla (Economics of Good and Evil) prav tako kot Havel ali Heath lušči plasti “umetnih resnic” in se vrača k bistvu.
📜 Ekonomija kot kulturni mit in vprašanje morale
Sedláčkovo osrednje sporočilo je, da ekonomija ni (le) hladna, matematična veda, temveč globoko moralen in kulturni fenomen. Trdi, da smo ekonomijo v zadnjih desetletjih nevarno “matematizirali” in jo poskušali ločiti od etike, v resnici pa so njene korenine v mitih, religiji in filozofiji – od Epa o Gilgamešu in Svetega pisma do Aristotela. Njegovo delo nas uči, da je vsak ekonomski model v svojem bistvu le “zgodba” ali mit, ki si ga pripovedujemo o tem, kaj je vredno, kaj je prav in kaj narobe, zato ekonomije nikoli ne moremo razumeti brez upoštevanja človeškega duha in moralnih vrednot.
🎡 Past nenehne rasti in “hamster na kolesu”
Podobno kot Kate Raworth tudi Sedláček močno kritizira sodobno obsesijo z nenehno gospodarsko rastjo. To rast opisuje kot obliko sodobne religije, ki poskuša zapolniti notranjo praznino ali “pomanjkanje”, ki pa je v resnici filozofske narave. Opozarja, da smo se ujeli v krog neskončnih želja (hedonistični mlin), kjer večja produkcija in poraba ne prineseta večje sreče, temveč le potrebo po še večjem “odmerku” rasti. Po njegovem mnenju smo postali “ekonomski odvisniki”, ki s številkami BDP-ja prikrivajo dejstvo, da sistem ne služi več človeku, temveč človek služi nenehnemu poganjanju stroja rasti.
🏛️ Vrnitev k humanistični ekonomiji
Sedláček poziva k vrnitvi k humanistični ekonomiji, kjer bi ponovno priznali, da so ekonomske odločitve vedno tudi etične odločitve. Podobno kot Havel zagovarja, da bi morali v ekonomijo vrniti “dušo” in priznati, da modeli (kot je Homo economicus) niso objektivni opisi resničnosti, temveč popačene slike, ki spregledajo človekovo potrebo po skupnosti, smislu in presežnem. Njegovo delovanje je usmerjeno v to, da bi ekonomisti ponovno postali “filozofi”, ki ne gledajo le na grafike, temveč razumejo širši družbeni in zgodovinski kontekst, v katerem delujejo.
Strnjen zaključek
Sporočilo Tomáša Sedláčka je, da je ekonomija neločljiva od etike. Njegovo delo razbija neoklasični mit o ekonomiji kot vrednostno nevtralni znanosti in nas opominja, da so številke na borzi le vrh ledene gore, pod katerim se skrivajo naši moralni nazori, kulturni miti in večna iskanja smisla. Rešitev za sodobne krize ne vidi v boljših matematičnih izračunih, temveč v ponovnem odkritju humanosti znotraj ekonomskega sistema.
Paradim 