Povzetek spodaj je ustvarjen z orodjem umetne inteligence Gemini.
Daniel Pink v svojem prelomnem delu “Zagon” (Drive) razkriva globoko vrzel med tem, kar ve znanost, in tem, kar počne večina organizacij. Večina naših šolskih in delovnih sistemov še vedno temelji na zastarelem modelu “Motivacije 2.0” – prepričanju, da ljudi najbolje spodbudimo z nagradami (korenček) ali kaznimi (palica).
Pink dokazuje, da ta pristop pri kreativnem in kompleksnem delu ne le odpove, ampak celo škoduje. Namesto zunanjih spodbud predlaga model Motivacije 3.0, ki temelji na naši prirojeni potrebi po usmerjanju lastnega življenja in ustvarjanju nečesa smiselnega.
Trije elementi notranje motivacije
Da bi ljudje v svojem okolju – naj bo to družina, soseščina ali podjetje – zares cveteli, potrebujejo tri ključne sestavine:
1. Avtonomija (Autonomy)
Avtonomija je potreba po tem, da imamo nadzor nad tem, kaj počnemo, kdaj to počnemo in s kom sodelujemo. V novi paradigmi to pomeni konec mikrovodenja. Ko ljudem podarimo zaupanje in svobodo, da sami upravljajo s svojim časom in energijo, se njihova zavzetost drastično poveča. To je neposredno povezano s transparentno komunikacijo: če verjamemo v sposobnosti drug drugega, nadzor postane odveč.
2. Mojstrstvo (Mastery)
Mojstrstvo je želja, da bi postali vedno boljši v nečem, kar nam je pomembno. Za razliko od zunanjih nagrad, ki so kratkotrajne, nam mojstrstvo prinaša globoko notranje zadovoljstvo. V varni skupnosti to pomeni ustvarjanje okolja, kjer se napake ne kaznujejo, temveč razumejo kot nujni koraki na poti do učenja in izboljšanja.
3. Namen (Purpose)
Najmočnejši motivator je zavedanje, da naše delo in dejanja služijo nečemu večjemu od nas samih. Pink ugotavlja, da dobiček ali status nista zadostna razloga za dolgotrajno srečo. Ko je naše delovanje usklajeno z našimi vrednotami in ko čutimo, da prispevamo k dobrobiti skupnosti, postane motivacija samoumevna in neizčrpna.
Zakaj je to pomembno za nas?
Pinkovo sporočilo nas uči, da smo ljudje v svojem bistvu aktivni in angažirani, ne pa leni ali pasivni. Če želimo zgraditi družbo, ki temelji na avtentičnosti in vključevanju, moramo prenehati gledati na soljudi kot na bitja, ki jih je treba “motivirati” z zunanjimi pritiski.
Namesto tega moramo graditi pogoje, v katerih bo njihova notranja želja po ustvarjanju in povezovanju lahko nemoteno zaživela.
Paradim 