Kate Raworth: Ekonomija krofa

Delo Doughnut Economics: Seven Ways to Think Like a 21st-Century Economist (Ekonomija krofa: Sedem načinov razmišljanja kot ekonomist 21. stoletja), avtorice Kate Raworth (2017). To delo predstavlja radikalen odmik od tradicionalne ekonomske misli in se osredotoča na cilje trajnostne blaginje.

🍩 Okvir “Ekonomije krofa”: Družbena osnova in ekološki strop

Osrednji koncept Raworthove knjige je “Ekonomija krofa”. Krof predstavlja vizualni in konceptualni okvir, ki postavlja ekonomijo znotraj dveh ključnih meja:

  1. Notranji rob (Družbena osnova): To je minimalna raven življenjskih potrebščin in človekovih pravic (npr. hrana, voda, energija, izobraževanje, zdravstvo, mir, politični glas). Če družba pade pod ta rob, pride do pomanjkanja ljudi (socialni deficit).
  2. Zunanji rob (Ekološki strop): To so planetarne meje (npr. podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, zakisanje oceanov, onesnaženje z dušikom in fosforjem). Če družba preseže ta rob, se sproži škoda za planet (ekološki presežek).

Varen in pravičen prostor za človeštvo je znotraj obeh robov – v samem krofu. Cilj ekonomije 21. stoletja po Raworthovi ni neskončna rast BDP-ja, ampak doseganje dinamičnega ravnovesja znotraj tega kroga.

🧭 Sedem načinov razmišljanja za 21. stoletje

Knjiga je strukturirana okoli sedmih revizionističnih načinov razmišljanja, ki naj bi ekonomiste odmaknili od zastarelih modelov (kot je fokus na BDP-ju in popolni racionalnosti posameznika). Med ključnimi spremembami so:

  • Sprememba cilja (iz BDP v krof): Ekonomija ne sme biti orodje za neskončno rast, temveč orodje za doseganje varnega in pravičnega prostora.
  • Videnje celotne slike (sistem namesto mehanike): Odmik od linearnega modela (vložek-proizvodnja-odpadek) k sistemskemu, krožnemu razmišljanju, kjer je ekonomija vgrajena v družbo in naravo.
  • Negovanje človeške narave (sodelovanje namesto “ekonomskega človeka”): Odmik od predpostavke o racionalnem in sebičnem Homo economicus k bolj realističnemu pogledu na ljudi kot sodelovalne, recipročne in spremenljive posameznike.

♻️ Regenerativna in distribucijska zasnova

Raworthova izpostavlja dva ključna elementa, ki morata biti vgrajena v zasnovo ekonomije:

  1. Regenerativnost (Regenerative by Design): Ekonomija mora delovati na principu krožnega gospodarstva (circular economy), kjer ni »odpadkov«, temveč se materiali in energija reciklirajo in ponovno uporabljajo. To je nasprotje linearnega modela (vzemi-naredi-odvrzi), ki sili v preseganje ekološkega stropa.
  2. Distributivnost (Distributive by Design): Namesto da bogastvo in priložnosti gravitirajo navzgor, morata biti sistem in tehnologija zasnovana tako, da širita vrednost med delavce, skupnosti in različne akterje. To vključuje rešitve, kot so večja lastniška demokracija, odprtokodne inovacije in alternative delitve dobička, kar zmanjšuje socialni deficit.

Strnjen zaključek

Ekonomija krofa Kate Raworth je poziv k radikalnemu premiku v ekonomskem razmišljanju, ki opusti neskončno rast kot cilj. Namesto tega predlaga okvir »krofa«, kjer je ekonomija uspešna le, če zadovolji družbeno osnovo (človekove potrebe) in hkrati spoštuje ekološki strop (planetarne meje). Rešitev leži v vpeljavi regenerativnih in distribucijskih načel v samo zasnovo ekonomskih sistemov.

Objavil pdparadim

Just a very curious person. And a person who believes in positive change. It is not as clear and straightforward as I would love to imagine some years back, but even the chaos can always be named, described, and broken through.

Komentiraj