Na kaj ciljam, ko izberem besedno zvezo družbeni konteksti? Razmišljam o razlikah, ki so med nami. Razmišljam o tem, da obstaja nekaj takega, kot je besedno okolje: kako ljudje okoli nas komentirajo dogodke, kako pojasnjujejo različne poteze, čemu pripisujejo vzroke in podobno. Da nekdo, ki se ukvarja s človeškim telesom, z medicino vidi ene stvari, nekdo, ki se ukvarja s človeško psiho, druge, tisti tretji, ki je poslovnež, podjetnik vidi svet na tretji način.
Razmišljam ali se zavedamo ter v kolikšni meri se zavedamo teh razlik, različnih izhodiščnih točk, ki so nam postavljene; da pogosto nima smisla ocenjevati, vrednotiti, da je nekaj najbolj normalnega, da so naši cilji in druge življenjske smernice postavljene različno. Razmišljam, kaj vse to pomeni za družbeno dinamiko, za medsebojno razumevanje, za kakovostno sodelovanje, vključevanje ljudi in na koncu že izpostavljene družbene izkušnje.
Kratka opredelitev
Družbeni konteksti so kompleksen splet dejavnikov, ki oblikujejo naše življenje. Oblikujejo naše razmišljanje, naše izkušnje in vrednotenje teh izkušenj, naše lekcije, naša obilja, primanjkljaje in potrebe, ki jih razvijemo v sebi, naše dojemanje sveta in tako dalje. Ker se ti konteksti med posamezniki in skupinami (tudi močno) razlikujejo, se razlikujejo tudi naša življenja. Zavedanje o tej raznolikosti je ravno tista vsebina, ki nam daje zavedanje družbenega sveta okoli nas.
Teoretično verjetno poznamo besede, ki pomenijo naše družbeno okolje. Kaj pa praktično?
Socio-ekonomski položaj
V to kategorijo se uvrsti dohodek, izobrazba, poklic, ekonomski status. Če se nekdo od naših staršev ukvarja s psihologijo in razumevanjem človeških misli, kako nam razloži nemotiviranost? Najverjetneje ne uporabi besede, da “ste leni”, temveč nam lahko pojasni, da si je potrebno razčistiti določena vprašanja, določene dvome, če želimo imeti motivacijo. Neuspevanje pri reševanju določenega problema ni potrebno ovrednotiti kot odsotnost zmožnosti za rešitev, temveč lahko to vidimo kot potrebo po novem pristopu, novi poti v razreševanju problema. Menim, da je to gromozanska sprememba, razlika v tem, kako živimo svoje življenje; pa gre le za en dejavnik v tej prvi skupini dejavnikov družbenih kontekstov.
Kultura in religija
Kulturne norme, vrednote, običaji, verska prepričanja. Imam na primer tremo pred nastopanjem? Kako razmišljam ali kakšna prepričanja imam o tem, kaj pomeni izraziti se pred drugimi? Razmišljam o sebi in svojih izrazih, ali razmišljam o tem, kaj bodo mislili drugi? Je dobro imeti sebi lastne značilnosti ali se je mogoče potrebno znati prilagoditi okolici? Teoretično lahko naštevamo norme, vrednote, običaje in prepričanja, praktično pa je pomembno razumevanje, kaj te pomenijo. Strah pred nastopanjem ne pomeni prestrašenega posameznika, temveč kaže na vzorec razmišljanja o nastopanju, o izražanju in tako dalje. Vzorec, ki je nastal v danem okolju, in vzorec, ki se bo z drugačnimi mislimi spremenil. Vzorec, ki kaže na osebne izkušnje in izzive, s katerimi se je soočala dana oseba.
Drugi dejavniki
Geografska lokacija oz. to, ali živimo v mestu ali na podeželju. Identiteta in skupnost, kar cilja na spol, starost, raso, etnično pripadnost, spolno usmerjenost ipd. Zgodovinske izkušnje družine, pomembni dogodki, vojne in politične sile, izkušnje z boleznimi in drugi travmatični dogodki.
Pomen družbenega zavedanja
Zavedanje družbenih kontekstov je temeljni kamen za družbeni napredek. S tem ne ciljam ekonomskega ali drugega sistemskega napredka (ki so tu posredni rezultati), temveč napredek v družbeni dinamiki ali v kakovosti družbenih izkušenj.
Sodba ali empatija? V zapisani dvojici gre najverjetneje kar definitivno za alternativi, t. j. dve medsebojno izključujoči se možnosti. Sodba oddaljuje, empatija zbližuje. Sodba gradi in povečuje predsodke, empatija odkriva resničnost in ustvarja razumevanje. S sodbami ostajamo vsak na svojem polu, brez komunikacije, brez sodelovanja in brez reševanja skupnih problemov, z empatijo pa lahko ta tok preusmerimo v obratno smer.
In kaj prinaša to moje razmišljanje? Poteze človeka ne moremo nikoli zares poznati in ugotoviti njenega sporočila, če ne poznamo zgodbe v ozadju. Zares nikoli. Zakaj hitimo k vrednotenju? Zakaj izberemo sodbo namesto empatije? Zakaj rečemo “neumnost” in ne preprosto “ne vem, ne razumem”. In spet … koliko so pomembna takšna vprašanja? Koliko je pomembna skrb za družbene izkušnje?
Paradim 