Besede, ki jih slišimo, usmerjajo naše misli. Vse česar smo deležni v komunikaciji v življenju, po svoje oblikuje našo osebno psihologijo. Imamo sicer veliko lastne moči pri tem, kako si interpretiramo slišana sporočila, torej, kako si razložimo njihov pomen. Vendar pa je besedno okolje del okolja, v katerem živimo; in primerna komunikacija, recimo temu spoštljiva in sprejemajoča komunikacija, dodaja h kakovosti tega življenjskega okolja.
Vprašanje v naslovu se nanaša na pravičnost. Izrečemo seveda lahko prav vsako stvar, ki si jo zamislimo. Vsekakor tudi gre za nekaj, kar je pomembno za naše počutje in kakovost življenja. Vseeno pa se še na kratko ustavljam pri vprašanju: ali je prav in pravično, da postavimo takšno zahtevo?
Vidik nepravičnost
Različne življenjske zgodbe. Zahteva, čeprav ena in ista za vse ljudi, v resnici pomeni različno zahtevo za vsakega izmed teh. Razlog so osebne poti in osebna ozadja vsakega izmed teh posameznikov. Kaj je nekdo doživel, s čim se je moral spopasti, česa so ga učili in tako naprej. Širši konteksti iz katerih izhajamo, se med nami lahko tudi zelo močno razlikujejo.
V danem primeru lahko govorimo o subjektivni nepravičnosti. Torej o osebnem vidiku, specifičnem za vsakega posameznika. Ista zahteva pomeni različno breme in različen vložek za vsakega naslovnika. S čim se mora spopasti, da bo prišel do končnega rezultata? V katere osebne občutke in življenjske dogodke bo moral pogledati? Koliko časa in energijskega vložka to od te osebe zahteva?
Vidik pravičnosti
Jaz se trudim za komunikacijo, torej je prav, da se tudi ti. Za kakovost odnosa sta vedno odgovorni obe strani v tem odnosu. Če smo v situaciji, ko se za izbiro pravih besed, za spoštljivost in pravičnost trudi le ena stran, potem v tej situaciji obstaja veliko neravnotežje. Če je eni osebi pomembno, kakšne besede so izrečene, potem je pri drugi osebi pomembno, da pokaže skrbnost do tega, kaj pove. Eno brez drugega preprosto na eno osebo odvrže preveliko breme za osebno razčiščevanje, iskanje pravega razumevanja slišanih sporočil, ki pomeni velik potrošek časa in energije.
Drugi vidik je vidik objektivne pravičnosti. Vidik, ki pravi, da je zahteva enaka za vse. Komunikacija je osnova naših odnosov. Je eden od zares osnovnih elementov našega življenja. Primerna komunikacija, ki pomeni, da bomo deležni pravičnosti in v nas ne bo spodkopavala celostne samopodobe, je na koncu vseeno ena tistih minimalnih zahtev. Z izbiro komunikacije, kot z vsako drugo izbiro v življenju, pokažemo, kakšne vrednote imamo in v kolikšni meri cenimo dani element življenja, v tem pa koliko energije smo pripravljeni dati ljudem, s katerimi smo v stiku.
Zaključek
Agresivna dejanja imajo razlage, nimajo pa opravičil. Ko sem se o komunikaciji, natančneje o slabih, invazivnih oblikah komunikacije, pogovarjal s terapevtko, mi je dala to zelo pomembno opozorilo. Smo družbena bitja in slišane besede ali tudi druga prejeta sporočila neizpodbitno vplivajo na nas. Osebna zgodba in subjektivni element, ki ga opisujem zgoraj, je vsekakor resničen. Je razlaga, ki nam pomaga osebo razumeti. Razumevanje ima tu vrednost v zmožnosti, da na trenutno ravnanje odreagiramo odprto in s potrpežljivostjo, ne pomeni pa, da naj sprejemamo kritike in neprimerna ravnanja tudi v prihodnje (in posebej ne v nedogled).
Kot velja subjektivni del (ne)pravičnosti, velja tudi objektivni element. Razumevanje pomaga, kakovost besednega (ter celostnega življenjskega okolja) pa tudi veliko velja in je zanjo potrebno skrbeti. Odgovornost za to je del življenja in svoj del odgovornosti nosimo prav vsi.
Paradim 