Kako pomembne so družbene izkušnje? Mislim, da se (danes) čutimo zelo močne, ko rečemo, da nam mnenje drugih ne pomeni veliko. Da lahko preprosto pogledamo mimo reakcij ali odnosa drugih. Mogoče je to trenutno popularno, ali pa gre za splošno nagnjenost k občutku osebne moči, nedotakljivosti in podobno. Na drugi strani imamo potem tisti izraz, da smo “ljudje, preprosto, družbena bitja”. Po eni strani potrebujemo družbo in pripadnost, po drugi pa se tudi v reakcijah ljudi okoli nas gradi naša samopodoba. Kar želim poudariti, je to, da so družbene izkušnje še kako pomemben element našega življenja.
Vsebina poglavja
Skrb za družbene izkušnje je naslov novega poglavja. Za prvim, t. j. Nova paradigma vodenja, drugim, t. j. Avtentično življenje, ta zapis torej odpira tretje poglavje na tem blogu. Vsebina poglavja je zame osebno vodič v grajenju odnosov z drugimi in mi pri tem predvsem daje pomembna opozorila za spoštovanje razlik, bodisi osebnostnih bodisi izhajajočih iz osebnih zgodb, ter celostno sprejemanje drugih.
Pisal sem že tem, da je v današnji družbi pomembna raznolikost. Da je solidarnost preteklih družb bila zgrajena na enakosti, solidarnost današnje družbe pa na medsebojni odvisnosti. Od tega, da smo živeli razmeroma enaka življenja in se držali miselnosti, da “smo vsi na istem čolnu”, do tega, da imamo danes različna življenja, različne poklice, se učimo različnih spretnosti, zaradi česar smo predvsem medsebojno odvisni. Raznolikost je preprosto naravni del sodobne družbe; ne samo, da je tukaj, temveč jo še kako potrebujemo. Pa znamo živeti z njo? Jo znamo spodbuditi, jo razvijati, jo sprejeti? Jo razumemo?
Vsak od nas je celostna oseba. Vsak od nas ima svoje želje, cilje in sanje, svoje vrednote, prepričanja in načela, svoje pristope k delu, k spopadanju z izzivi in k reševanju problemov, svoje talente in priljubljene načine delovanja, svojo priljubljeno obliko komunikacije, ki mu najbolj ustreza, in tako naprej. Bistvo je, da posameznik razvija svoje življenje in stopa po tej svoji poti. Da razvija svoje lastne ideje, dobi poskuša po svojih zamislih in se tako uči o samem sebi. Sposobnost družbenega zrcaljenja pomeni, da smo se sposobni v pogovoru z nekom vživeti v takšen celosten svet te osebe. Sposobnost asertivnosti v komuniciranju pomeni, da smo sposobni lastne načine in načine druge osebe obravnavati kot enakovredne. Lasten ego je tisti, ki nam je v napoto, ko ravnanje drugih ljudi vrednotimo po svojih kriterijih, ko označujemo, namesto da bi vprašali; in ko nas v obnašanju preplavijo predsodki.
Odgovornost
Kako visoko vrednotimo družbene izkušnje? Preprosto lahko razmislimo o tem, koliko časa in energije namenimo odnosom, temu, kako odgovorimo na neko sporočilo ali pa se odzovemo na neko dejanje druge osebe; koliko časa in energije namenimo razmišljanju o odnosih, o tem, s kakšnim sporočilom ter v kakšnem vzdušju in občutkih bomo pustili drugo osebo po skupnem srečanju; kakšno pomembnost oz. kakšno mesto imajo ljudje in kakovost družbenih izkušenj v naših odločitvah.
Sile, kot so družbena izključenost in družbena zavrnitev, so zelo pomembni določevalci življenj. Tega, kam se razvijejo, kako posamezniki razmišljajo, kaj delajo in na koncu … kako se obnašajo do drugih ljudi okoli sebe. Ali jim je pomembna etika, ali jim je pomemben vpliv na okolico, na okolje. To skupno vzdušje, ki se ustvari v naših medsebojnih stikih in komunikaciji, imenujemo kultura – in vsi, prav vsak izmed nas, nosi svoj delček odgovornosti za to, kakšno kulturo ustvarjamo.
Paradim 