Osnovo stikov med nami je komunikacija. V širšem smislu komunikacija ne zajema le izgovorjenih besed, temveč v komunikacijo spada tudi tišina, neodzivanje, razne gestikulacije in mimika obraza (kar se imenuje kot nebesedna komunikacija). V drugem zapisu o komunikacijah obravnavam dvojico manipulativna-nasilna komunikacija.
V zdravi komunikaciji med dvema odraslima osebama oseba 1) govori o sebi. Govori, na primer, o lastnih projektih, o lastnih ciljih, o lastnih dogodkih včerajšnjega dne, o naslednjih življenjskih izzivih ali pa o problemih, ki osebo bremenijo. Oseba tudi 2) posluša drugo osebo. Poslušamo, kaj želi oseba povedati o sebi, kaj izraža, kakšna življenjska vodila ima; poglobimo se v svet druge osebe.
Manipulativna komunikacija
Bistvo manipulativne komunikacije je doseganje lastnega cilja. Do manipulativnosti v komuniciranju pride, ko od nekoga nekaj potrebujemo in smo pripravljeni sporočila oblikovati tako, da to tudi dobimo. V oblikovanju naših lastnih sporočil torej ni toliko pomembno, kaj druga oseba dejansko želi, kaj bo za drugo osebo dejansko dobro ali najboljše, niti to, kaj je resnično (manipulativnost pogosto pride tudi z lažmi, izmišljevanjem in prilagajanjem resničnosti); pomembno je primarno to, kaj želimo od osebe pridobiti.
Manipulacija je pomembna in zelo močna negativna družbena sila. Njena vsebina je pogosto v podajanju raznih oznak raznim posameznikom; oznak, ki nimajo nobene resnične povezave s nekim dejanjem te osebe, temveč so v celoti plod cilja, ki ga ima za dano komunikacijo manipulator. V temelju so zato manipulacije sporočila z ničelno vsebinsko vrednostjo, zaradi česar je tudi pravilno, da jih ignoriramo oz. jim ne posvečamo pozornosti (vendar upravičenost ignoriranja se nanaša na sporočila, ne pa na osebo za temi sporočili).
Nasilna komunikacija
Bistvo nasilne komunikacije je ustavljanje druge osebe. Do nasilnosti v komunikaciji pride, ko želimo drugo osebo ustaviti v njenih dejanjih ali pa tudi izsiliti neko dejanje, ki ga oseba v resnici ne želi narediti – ali pa ga ne želi izvesti na dani način. Komunikacijska sila pomeni posredovanje sporočil (besednih ali nebesednih), ki jih druga oseba razume ali doživi kot nevarnost ali nevarno silo. Podobno kot pri manipulaciji za ta namen uporabimo razna sredstva, kot so oznake, žalitve, ustrahovanja in podobno. In podobno kot pri manipulaciji je namen komunikacije jasen in dobi prednost pred resničnostjo ali avtentičnostjo izjav.
Tudi nasilna komunikacija ima jasen negativni družbeni vpliv. Nasilneži z glasnejšim glasom, z grožnjami, z raznimi prijemi skušajo ustaviti neko drugo osebo pri njenih dejanjih. Ko to obliko komunikacije pospremi tudi dejansko fizično nasilje, nam je verjetno veliko bolj jasno, da gre za neprimerno vedenje. Ko pa gre “zgolj” za besedno ustavljanje, pa nismo tako odločni pri naših odgovorih. Prav je, da imamo svoje lastne poglede, načine in vsa druga vodila in smernice v življenju. In ustavljanje ravnanja po teh osebnih vodilih je oblika nasilja.
Zaključek
“Manipulativna komunikacija je nespretnost.” Tako je zapisal Daniel Goleman, ki je javnosti znan predvsem v povezavi s pojmoma čustvene in socialne inteligence. Družbi je želel posredovati poziv, naj spremenimo naš pogled na t. i. “spretnost manipulacije” in jo začnemo obravnavati kot komunikacijsko nespretnost ali nedovršenost. Manipulirajo torej posamezniki, ki ne znajo primerno komunicirati ter se morajo primerne zdrave komunikacije še naučiti. Z vsebnostjo sile je nasilna komunikacija večinoma lažje razločna, lažje nanjo pokažemo in jo tudi lažje ovrednotimo kot neprimerno oz. nedopustno.
Prepričanost o lastni nezmožnosti, potlačevanje lastnih idej o življenju, slaba, predvsem pa z resničnostjo neskladna (ali lažna) samopodoba so samo nekatere posledice teh neprimernih oblik komunikacij. Sila je sama po sebi odkrito neprimerna, manipulacije pa so pogosto zamaskirane in jih težko prepoznamo; tako lahko povsem izgubimo zavedanje o tem, kaj so naša lastna prepričanja in kakšno življenje bi sami zares radi živeli.
Paradim 