Osnovo stikov med nami je komunikacija. V širšem smislu komunikacija ne zajema le izgovorjenih besed, temveč v komunikacijo spada tudi tišina, neodzivanje, razne gestikulacije in mimika obraza (kar se imenuje kot nebesedna komunikacija). V tretjem zapisu o komunikacijah obravnavam asertivno komunikacijo.
V zdravi komunikaciji med dvema odraslima osebama oseba 1) govori o sebi. Govori, na primer, o lastnih projektih, o lastnih ciljih, o lastnih dogodkih včerajšnjega dne, o naslednjih življenjskih izzivih ali pa o problemih, ki osebo bremenijo. Oseba tudi 2) posluša drugo osebo. Poslušamo, kaj želi oseba povedati o sebi, kaj izraža, kakšna življenjska vodila ima; poglobimo se v svet druge osebe.
Pojem asertivnosti
Vljudna odločnost. Tako so nam tekom študija na fakulteti v najbolj skrajšani obliki predstavili, kaj pomeni asertivnost v komunikaciji. Kot si danes razlagam, del vljudnosti vidim v tem, da nismo na agresivni strani komunikacije ter da jasno upoštevamo drugo osebo v pogovoru. Drugi del, del odločnosti, pa pomeni, da izražamo lastno mnenje in ga ne umikamo v stiku z drugimi.
Asertivna komunikacija je način razmišljanja o ljudeh in o družbi. Pri učenju o asertivni komunikaciji sem večkrat zasledil podajanje receptov, t. j. predstavljanje jasnih smernic za asertivno komuniciranje; kako začeti pogovor, kako ga voditi, nadaljevati dalje. Zame je bistvo asertivne komunikacije v miselnosti v ozadju. Asertivno komunicirajo med nami tisti, ki razumejo, da je vsak človek celostna oseba, ki mora sledili svojim lastnim razmišljanjem, življenjskim vodilom, kriterijem uspešnosti in tako naprej. Tako komunicirajo tisti, ki ljudi v svetu okoli sebe vidijo kot enakovredne, osebna mnenja ali pa osebne želje štejejo kot enakovredne.
Zdrava komunikacija
Zdrava komunikacija ohranja in razvija osebno identiteto vključenih oseb. Pojem zdrave komunikacije je moj lasten, s čimer mislim na to, da ga nisem vzel iz katere od raziskav ali ustaljenih teorij. Zame tu gre za obliko komunikacije, v kateri in s katero vključeni posamezniki ohranjajo in razvijajo svojo samozaupanje, svojo samopodobo, razvijajo svojo ideje o življenju in so usmerjeni na poti k življenju po lastnih pogledih na življenje (t. j. na poti k celotni samoizpolnitvi).
Ko govorimo o sodobnem, resnično demokratičnem svetu, je takšna komunikacija eno izmed bistev. Demokratična družba in njen sistem potrebuje zrele posameznike, ki se neprestano razvijajo kot celostne osebe. Potrebuje razsvetljene ljudi, ki nas ne vodijo predsodki in ki znamo pravično vrednotiti vse kar vidimo okoli sebe (ki torej razumemo, da ima vsak od nas za seboj svojo lastno zgodbo). Če asertivna komunikacija kdaj postane standard oz. če jo bomo mi sami kdaj postavili kot standard komuniciranja, potem bomo dobili svet enakovrednih ljudi, s tem pa tudi dejanski, resnično demokratični svet.
Smo pripravljeni narediti ta premik? Smo pripravljeni vlagati v odnose in skrbeti za zdravo medsebojno komunikacijo?
Paradim 