Česar ne ozavestimo, to kopiramo. Bistvo avtentičnosti (lahko tudi rečemo ideje razsvetljenega življenja) je zavedanje in oblikovanje lastnih odločitev, načinov po dejanski lastni presoji. Zato se pri razvijanju avtentičnosti sprehodimo skozi pretekle izkušnje, da jih lahko z bolj odraslo glavo še enkrat premislimo. Zato želimo bolje spoznati nezavedni del nas samih. Nasprotje tega je avtopilot; v tem pa so zbrani vsi vzorci razmišljanja in vedenja, ki smo jih prevzeli nezavedno. In če se o nekem ravnanju, neki naši lastnosti nikoli nismo spraševali in odločali, potem smo jo preprosto od nekoga kopirali in zanjo ne moremo reci, da je avtentična.
Filmi, glasba, mediji, …
V filmih in serijah, ki jih gledamo, glasbi, ki jo poslušamo, v medijih in na družbenih omrežjih, na oglasih, … Vsepovsod lahko opazimo polno globoko zakoreninjenih vzorcev. Vzorcev, ki nam utrjujejo ali na nek način hranijo naše avtopilotske odzive, če se boste začeli ukvarjati z osebnimi tematikami, pa jih boste kaj kmalu začeli prepoznavati.
Na primer vedenja upadanja v odločitve drugih in želje po usmerjanju življenja drugih po svojih lastnih prepričanjih; normaliziranje ljubosumnega vedenja, ki ima (vsaj v mojem mišljenju) zelo malo ali pa nič skupnega z ljubeznijo in veliko skupnega z obsesijo; prikazovanje dominance nad drugimi in odločanja zgolj po svoji volji kot osebne moči ter prikazovanje upoštevanja drugih in težnje po sledenju pravičnosti kot osebne šibkosti; označevanje čustvenih stisk z različnimi oznakami in podpiranje predsodkov ter zavračanja in izločanja posameznikov v družbenih interakcijah; in tako naprej.
Gre se za veliko slabih vzorcev, ki so tako pogosti in vseprisotni, da jih začnemo normalizirati in tudi sami kopirati. Vzorcev, s katerimi se je težko (ali kar nemogoče) neprestano boriti, temveč jih je potrebno (če želimo zase kakovostno osebno življenje) začeti umikati; na nas pač delujejo na nezavedni ravni z oblikovanjem avtopilotskih reakcij.
Emeli Sandé, Clown
I guess it’s funnier from where you’re standing
‘Cause from over here I missed the joke
Clear the way for my crash landing
I’ve done it again
Another number for your notes
Opazimo mogoče glasbo čustveno in družbeno bolj inteligentnih avtorjev? Zgornji zapis je iz pesmi Clown avtorice Emeli Sandé. “Verjetno je s tvojega mesta bolj smešno, ker od tukaj ne razumem šale. Pripravite prostor za moj ponovni ponesrečen pristanek; za nov zapisek v vaše beležke.” Najbrž med nami obstaja več interpretacij, ampak gre za doživet opis posmehovanja, morebiti norčevanja ene osebe usmerjenega proti drugi osebi. Oseba z nizko samopodobo bi verjetno našla kritike v sebi oz. proti sebi; oseba z nižjim družbenim zavedanjem bi verjetno udarila nazaj in to norčevanje dodobra oblatila. Avtorica v pesmi preprosto pove, da takšnega odziva ne razume, saj iz njene perspektive v situaciji ne vidi nič smešnega. Izkaže visoko pravo samozavest in ji posmeh ne pomeni dokaza o lastni šibkosti; hkrati izkaže empatijo in pokaže, da ne more blatiti dejanj drugega, saj jih preprosto ne pozna in ne razume.
Žal tovrstna inteligenca ni pogosta oz. je v mainstreamovski glasbi verjetno redkost.
Zaključek
S čim hranimo naše misli? je zato pomembno vprašanje. Avtentičnost, še enkrat, pomeni oblikovati življenje po lastni volji. T. j. v skladu z lastnimi pogledi, presojami, lastnimi vrednotami, željami in podobno. Grajenje takšne avtentičnosti je naloga, ki zahteva energijo in čas, vse skupaj pa postane toliko bolj zahtevno, stresno ali kar nemogoče, če se ob tem prepuščamo vplivu vzorcev, ki si jih zase v resnici ne bi želeli. Ali povedano drugače, vse je veliko lažje, če pri tem izbiramo prave stvari, prave filme in glasbo, prave vzornike, pravo delovno okolje in tako naprej.
Paradim 