Veselje do življenja. Ideja pozitivne psihologije je doseganje trajnega in stabilnega osebnega zadovoljstva v življenju. Obstaja sicer ena oblika, ko je to razumljeno napačno in sicer, da pozitivna psihologija pomeni osredotočanje (zgolj ali izključno) na pozitivne plati življenja. Uresničeno na primer skozi zapisovanje stvari v življenju, za katere smo hvaležni, ali udejanjanje takšnega razmišljanja skozi druge podobne navade, nas (lahko) vodi do tega, da se izogibamo žalosti, jezi in drugim težjim čustvom in občutkom. Ti so seveda normalen in vedno prisoten del življenja, ignoriranje in izogibanje pa vodi le v toliko slabšo ali kar izgubljeno sposobnost soočanja s temi platmi življenja.
Kakšna pa je drugačna razlaga pozitivne psihologije?
Ohranjanje rdeče niti
Izzivi so nekaj drugega, ko gre za lastne izbire. Če se ukvarjamo s stvarmi, ki niso zares naša izbira, se bomo borili z dvomi oz. razmišljanji, ali je to res prav, smiselno, dobro in podobno; če se ukvarjamo s tem, kar je naša izbira, se bomo borili z dejanskimi izzivi na poti uresničevanja le-tega. Če si želite boljših odnosov, potem delajte na odnosih. Če si želite smisla pri delu, potem se lotite prav tega. Če te želje obstajajo v vas, potem so resnične, smiselne in prave. Zadajte si jih, razumite jih in poiščite odgovore ter poti.
Zakaj? Vprašanje se pogosto povezuje z nekakšno abstraktno spiritualnostjo, vendar pa je spiritualna inteligence in tudi samo vprašanje nekaj zelo konkretnega. Zakaj izvajam neko dejavnost? Zakaj imam postavljene dane cilje? Zakaj k neki tematiki pristopam ravno na ta način? Spiritualna inteligenca pomeni sposobnost odgovarjanja na tovrstna vprašanja. V prizmi osebne izkušnje pa to pomeni poznavanje smisla, razčiščene dvome, mirne in čiste misli glede aktivnosti, ki nam polnijo dneve, osebno mirnost, osebno zadovoljstvo; in skupno gledano korakanje proti samoizpolnitvi.
Samoizpolnitev je rdeča nit avtentičnega življenja. Rdeča nit te miselnosti, ki jo predstavlja izraz joie de vivre ali veselje do življenja; in osnovni gradnik zadovoljstva, ki je zares lahko trajno in stabilno. Ne glede na zahtevnost izzivov se gre za izzive, ki so naši osebni, ki smo jih izbrali sami, in – najpomembneje – vemo, zakaj želimo iti čeznje.
Internalizirana regulacija
Dodajam še en izraz, ki veliko pove o vsebini osebnega zadovoljstva. Internalizirana regulacija pomeni sprejemanje odločitev in usmerjanje svojega ravnanja po lastnih kriterijih.
Kaj se nam zdi prav in kaj narobe? V bistvu ni potrebno iti veliko dlje od tega osnovnega vprašanja, da razumemo, kaj pomeni internalizacija regulacije (internalizacija pri tem označuje usmerjenost navznoter, druga beseda za regulacijo pa je uravnavanje [vedenja, izbir]). Vsebina, ki jo to naslavlja, so osebne vrednote, osebna prepričanja in drugi pogledi. Je to tisto, na kar se naslonimo, ko sprejemamo naše odločitve, ali pa v teh odločitvah prevaga zunanji pritisk; torej to, kar delajo drugi, kako razmišljajo in kako komentirajo ali bi komentirali naše odločitve (temu nasprotju pravimo eksternalizirana regulacija).
Velja kratek poudarek. Smo namreč pri osebnih odločitvah – teh, ki so naše lastne. Če smo npr. v poziciji odločevalca za večjo skupino ljudi, je seveda jasno, da se te odločitve tičejo vseh nas in je potrebno upoštevati vse druge.
Mnenja drugih govorijo (le) o njih. V resnici vsak komentar, vsaka beseda, ki jo nekdo izreče, govori o tej osebi. Bodisi gre za jasno izraženo osebno mnenje bodisi za neposredno kritiko ali hvalo našega vedenja, kar nekdo pove ali stori govori o tem, kakšno je osebno dojemanje te osebe. Za dojemanjem (ali percepcijo; ki je po definiciji osebna interpretacija dogodkov) se skriva ali pa tudi odkriva predvsem to, o čem ta oseba razmišlja, s čim se ukvarja, v kakšnem okolju živi ali kakšno miselnost pri sebi gradi. In, kot sporoča vodilna misel v odstavku, mnenja drugih, četudi kritična do nas, govorijo predvsem in prioritetno o ljudeh, ki jih izrečejo.
Zaključek
Zapis zaključuje nabor zapisov pod poglavjem z naslovom “Posameznik”. Celoten sklop je namenjen sporočilu o avtentičnem življenju ali pa kar o ideji razsvetljenega življenja. Na to vsebino pogleda z nekaterih vidikov, ki sem jih izbral (ali ki jih sam razumem) kot ključne.
Pomembno je zavedanje, da imamo možnosti v življenju odprte. Avtentičnost nas uči, da se lahko vrnemo nazaj k originalu (avtentično pomeni pristno, prvinsko, originalno), k temu, kar smo bili pred določeno (slabšo) lekcijo in se opredelimo ponovno. Še enkrat pa ponavljam drugo od osrednjih sporočil: z razumevanjem avtentičnosti lahko naredimo razliko med tem, da “smo, kar se nam je zgodilo, oz. da smo, kar sami želimo biti”.
Paradim 