Psihoanaliza

Skozi življenje se neprestano učimo, te lekcije pa se nalagajo ena na drugo. Tako se ustvarijo prvotna prepričanja in npr. oblikuje naša lastna identiteta, na podlagi te se ravnamo v naslednjih izkušnjah in zbiramo nove lekcije ter gradimo nova prepričanja. Kaj pa, če je bila katera od teh lekcij napačna?

Nelagodni odzivi telesa, kaotične misli ali pa sprožitev nekega zahtevnega čustveno-miselnega cikla ima izhodišče v takšni napačno razumljeni situaciji. Psihoanaliza je, v poenostavljenem pogledu, način, da gremo nazaj do tega preteklega dogodka (ali ponavljajočih manjših dogodkov), si ga pogledamo še enkrat, si ustvarimo natančnejšo sliko o situaciji in … spremenimo svojo zgodovino. Drugačna razlaga pomembnih preteklih dogodkov nam namreč lahko poda nov pogled na našo osebno identiteto.

Zakaj?

Zakaj, zakaj in zakaj? Ko želimo določen lasten odziv bolje razumeti, je to navadno tista serija vprašanj, ki si jo zastavljamo – in s tem potujemo v svojo preteklo zgodbo. Eno je ustvariti zavedanje o tem, kakšne so naše misli ob danem dogodku; te misli so tiste, ki nas vodijo v ravnanje po nekem vzorcu. Pokažejo nam sliko pogledov in prepričanj, ki nas pelje v dani tok. Vendar pa v tej točki iščemo korak dlje.

Vprašamo se lahko, zakaj imam takšne poglede? Kaj jih je ustvarilo? Če nas iztiri nek preprosti dogodek, kot da na primer ne dobimo povratnega sporočila ali klica od določene osebe, se lahko vprašamo: zakaj sem prišel ravno do te interpretacije? Za neodzivnost obstaja zelo veliko možnih vzrokov in razlag; torej, kaj me je vodilo ravno do te, ki mi sproža neprijetna čustva? Je to smiselna, logična reakcija, ali pa je mogoče pretirana in nepotrebna? Če je odgovor pri tej drugi možnosti, je verjetno to prava situacija, da gremo z mislimi še malo globlje v sebe.

Odmrznitev

Intenziven čustveni dogodek (ali serija dogodkov) se lahko zelo močno vtisne v nas in potem pomembno opredeli naše prihodnje reakcije. Ker se nezavedno spomin vedno vrača v pretekli dogodek oz. smo si tam pomembno določili svojo osebno identiteto (kdo sem, kako ravnam, kako se odzivam, kaj o meni mislijo drugi in podobno), je potrebno iti nazaj do tega dogodka in ga razčistiti.

Kaj se je zares zgodilo v tem dogodku? Kaj so bila moja dejanja in kaj dejanja druge osebe? Kaj je vplivalo na potek teka dogodka? Iz česa so izhajale izgovorjene besede in kaj so v resnici pomenile? Mogoče nam je nekdo podal določeno oznako zaradi stresa v življenju, zaradi slabega dneva ali jeze. Mogoče smo bili tarča manipulativne komunikacije. Boljše kot bo ustvarjeno zavedanje te pretekle situacije, bolj ustrezna in bližje realnosti bo tudi vaša osebna samopodoba oz. prenovljena identiteta.

To je del procesa, ki nam omogoča doseči “odmrznitev” (iz poimenovanja v prvem zapisu v tem poglavju). Rezultat tega procesa je, da se bomo osvobodili teh preteklih izkušenj in se v prihodnje ravnali bolj trezno oz. bolj po naših željah – brez sile teh preteklih (nepojasnjenih) izkušenj, ki nas vleče v zapovedani vzorec.

Zaključek

Odmrznitvi sledi sprememba in nato zamrznitev novega želenega vzorca vedenja. To pa je tema prihodnjega zapisa.

Objavil pdparadim

Just a very curious person. And a person who believes in positive change. It is not as clear and straightforward as I would love to imagine some years back, but even the chaos can always be named, described, and broken through.

Komentiraj