Effortless living. Ne vem, koliko je v slovenskem jeziku uporabljen prevod “lahkotno življenje” ali pa “življenje brez napora”, gre pa za delovanje, ko sledimo svojim osrednjim naravnim težnjam, vse ostalo pa se zgodi samo od sebe.
Določene posameznike ljudje okoli njih pogosto opisujejo z visoko energičnostjo, z opisom, da jim nikoli ne zmanjka volje in energije. Razumem, za to je lahko veliko različnih razlag, tudi npr. medicinskih oz. zdravstvenih, tu pa me zanima tista z vidika ideje avtentičnosti. Razmišljam namreč o tem, da veliko energije porabimo z neprenehnimi, pa tudi nevidnimi ali nezavednimi, notranjimi boji.
Integracija vloge v osebno identiteto
Znanost kot eno izmed značilnosti avtentičnega življenja izpostavlja integracijo izvajanih vlog v osebno identiteto. Druga beseda za to integracijo je ponotranjenje in pomeni, da to, kar vloga od nas zahteva, začnemo razumeti kot naravni način delovanja. Smo človek, ki je tudi starš, ali pa smo človek, ki razmišlja in svet razume kot starš? Smo človek, ki je v svojem profesionalnem življenju vodja, ali svet okoli sebe gledamo kot vodja? Ali neka vloga za nas pomeni drugačno obnašanje ali pa se v njej obnašamo naravno?
Takšno nošenje mask ali pretvarjanje je povezano v velikim potroškom energije. Ko smo v neki vlogi, izvajamo določene aktivnosti ali pa smo v družbi tistih, ki razmišljajo v skladu s to vlogo, ne moremo mimo tega, da bomo prevzemali vzorce vedenja in razmišljanja. Če nam ta vloga ni blizu in je ne želimo ponotranjiti, se bo v našem življenju neprestano dogajalo podzavestno prevzemanje in potem bolj ali manj zavedno upiranje temu prevzemanju. V vlogi se prav tako ne bomo ravnali po naših naravnih vzorcih, temveč (praktično po) seznamu opozoril in navodil, ki smo si jih postavili za obnašanje v tem kontekstu. To od nas zahteva izvajanje energijsko potrošnih procesov, kot so samozavedanje, samonadzor in samoregulacija.
Dvosmerna rešitev
Avtentična rešitev deluje v dveh smereh. Po eni strani želimo namesto miselnega spiska osvojiti vsebine vloge in jih izvajati nezavedno. Po drugi strani pa želimo v življenje vzemati vloge, ki so nam dovolj blizu in smo jih pripravljeni privzeti ter ponotranjiti.
Lahko sem učitelj, ki ve, da se mora do vseh učencev ravnati enakopravno, vsem dati enako možnost in jih poskuša enako motivirati za učenje in razvoj razmišljanja. Lahko sem torej učitelj, ki ve, da je to njegova naloga in odgovornost ter se skuša tega recepta držati pri svojem delu. Lahko pa sem učitelj, ki dobro premisli, kaj pomeni biti učitelj in kaj pomeni razumeti ljudi okoli sebe kot enakopravne. Kaj je v ozadju naših razlik, različne pripravljenosti za učenje. Kaj je npr. v ozadju mojega osebnega prioritiziranja določenih oseb in kako grem mimo tega ter svet začenjam razumeti drugače. Kako pri sebi razvijem razmišljanje, da bo tovrstna obravnava učencev v razredu edini način, ki ga poznam oz. ki mi je logičen; preprosto način, kako razumem svet in kako ga obravnavam.
Druga plat je ta, da izberemo prave izzive v življenju. Izbral bom primer, ki je meni najbližje in ga najbolje razumem, in sicer področje organizacije in izbor tiste, v kateri se bomo zaposlili. Vsaka organizacija (oz. ljudje, ki se odločajo) imajo pravico, hkrati pa nalogo in odgovornost, da opredelijo svojo identiteto. Pravica pomeni, da lahko odločevalci izberejo, za kaj se bo ta organizacija zavzemala ter kaj bo skušala doseči in ustvariti. Odgovornost opozarja na to, da organizacija brez identitete ne more delovati učinkovito in uspešno, zato je ena osnovnih zadolžitev odločevalcev ta, da to identiteto opredelijo. Identiteta pomeni v prvi vrsti trojico poslanstvo, vizijo in strategijo, potem pa tudi organiziranost in kultura. V nestrokovnih besedah pa gre za odločitev o tem, kako se bomo obnašali, kakšne rešitve bomo iskali, kako bomo razumeli naše delo, naše stranke, zaposlene v tej organizaciji in podobno. Izbrati moramo (seveda, z vidika ideje lahkotnega življenja) organizacijo, ki nam je po tem blizu; tisto, za katero menimo, da smo pripravljeni njeno ideologijo prevzeti oz. ponotranjiti.
Modrost in ne recepti
Enako kot velja za vse zapise: ne ponujam receptov. Zanimajo me osnovni mehanizmi našega delovanja, ki pa jih potem lahko v življenje prevzamemo po naši dobri presoji. Integracija vloge je vedno uravnoteževanje več vsebin. Na primer managerske vloge so včasih pretirano odtujene od človečnosti, zato lahko integracija takšne vloge postavi kopico dvomov: je treba mogoče posodobiti našo miselnost glede tega, kaj pomeni biti manager? Ponotranjiti razmišljanje pomeni, da se bomo enako vedli tudi do najbližjih, kot npr. do svoje družine.
Vseeno pa velja: Neskladje prinaša potrebo po visokem samozavedanju, samonadzoru in samoregulaciji, ki so energijsko potratni procesi. Neskladje prav tako prinaša stalno simultano ali hkratno (nezavedno) učenje vzorcev in boj proti temu učenju. Prihraniti to energijo pomeni imeti energijo za osebno rast, osebne odnose, za druge tematike, ki nam veliko pomenijo.
Paradim 