Avtopilot

V tem zapisu želim pisati o ujetosti v en in isti vzorec. Razmišljam o situacijah, ko ponavljamo nekaj dejanja ali navade, ki nam lahko tudi škodijo. Ko ponavljamo izvajanje nalog, za katere v danem trenutku v resnici sploh ne vemo (več), zakaj jih izvajamo oz. kakšen je njihov namen. Ko se “nam situacija zgodi”; sama od sebe in v njej reagiramo drugače, kot bi si želeli. Verjamem v moč razsvetljenosti, ki mi v tem primeru pomeni, da vsekakor imamo moč nad tem, kdo smo in kako delujemo. Da imamo vedno možnost razumeti se in se oblikovati, kot bi si sami želeli.

Tema “avtomatskega pilotiranja” ali avtopilota je že dolgo zapisana na moj seznam. Dani pojem pa se nanaša prav na to avtomatsko oz. samodejno pojavljanje in razvoj naših misli ter samodejno izbiranje naših reakcij in dejanj. Razmišljal sem o tem, kaj sam izraz oz. ta opis našega delovanja pravzaprav označuje.

Kaj je avtopilot?

V osnovi, in zelo na kratko, gre za avtomatsko delovanje. Gre za ravnanja brez pravega razmisleka, brez odločanja in tehtanja možnosti, brez poskušanja (v danem trenutku) razumeti situacijo. Pri poizvedovanju o pomeni se pogosto naleti na negativno razlago, vendar želim (predvsem v tem delu) pogledati proti nevtralni smeri – avtopilotu kot človeški lastnosti oz. mehanizmu, ki ga razvije človeško telo.

Razumljivo je, da ko se nam določene situacije v življenju ponavljajo, ne izvedemo procesa vsakič enako. Ne razmišljamo vsakič znova in od začetka o stvari, o kateri smo že premislili in se tudi že odločili. Avtomatsko pilotiranje je naučeno odzivanje na situacije in izvira iz pretekle situacije. Oz., če povemo drugače, gre se za odzivanje, ki temelji na implicitnem razmišljanju in prepričanjih; t. j. razmišljanje in prepričanja, ki obstajajo izven naše neposredne zavednosti. Avtopilotsko delovanje je hitro in učinkovito ter pri njemu (za samo odločanje) ne trošimo energije. Izvaja se avtomatično, zavedni del misli pa lahko zato usmerimo naprej k naslednjim mislim, izzivom, vprašanjem in podobno.

Kdaj avtopilot postane ujetost?

Opisni vzorec delovanja je, sam po sebi, (nevtralen) mehanizem človeškega delovanja. Kdaj pa to povezujemo z omenjenim občutkom ujetosti?

Implicitne misli torej obstajajo nekje izven neposrednega zavednega območja. Ustvarili smo jih enkrat v preteklosti; zdaj pa na podlagi te lekcije vrednotimo tudi sedanje oz. prihodnje dogodke. Naša lekcija in ustvarjeno prepričanje je lahko bilo (v tej pretekli izkušnji) pravilno. To pomeni, da smo se situacije dobro zavedali, jo ustrezno razumeli in se iz nje naučili nekaj, kar zares drži. Vendar pa seveda to ne velja za vse situacije. Posebej na primer, ko smo mlajši (v obdobju otroštva in mladostništva) si lahko marsikatero situacijo razložimo napačno.

Opisano je razlog, da se v poteku psihoterapije praviloma spomnimo in poglobimo v zgodnje situacije. Prepričanja ustvarjena takrat so kaj lahko neustrezna, saj naše razmišljanje še ni razvito; hkrati pa so ta razmišljanja temeljna, saj se na njihovi osnovi gradijo vsa nadaljnja. V tem pogledu lahko vlogo tovrstne terapije razložimo na ta način, da “z odraslo” ali z “bolj zrelo” glavo ponovno pogledamo na izkušnje iz preteklosti ter preverimo lekcije, ki smo jih iz teh odnesli.

Ko naša ustvarjena prepričanja niso realna (več o tem tudi v zapisih na temo avtentičnosti), pride do napačnega pripisa ali atribucije. In ko se zgodi napačen pripis (t. j. povezovanje dane situacije z vzrokom zanjo), potem se situacije lotimo na napačen način. In dalje: ko nimamo ustreznega pristopa razreševanja ali ko ne naslavljamo prave stvari, se ujamemo v ponavljajoč se ali kar neskončen cikel. (Sam kot primera tovrstnega vedenja jemljem ljubosumje ali pa perfekcionizem.) Avtomatsko pilotiranje je uporaba starega vzorca na novi situaciji – brez ponovnega razmisleka. Za izstop iz vzorca je torej potreben ponoven premislek.

Izstop iz avtopilota

Zavedanje. Najenostavnejši odgovor na vprašanje, kaj nas vodi iz avtopilota, je odgovor “zavedanje”. Ko dobimo pred sebe nalogo, ki lahko brez premisleka začnemo reševati, na način, kot smo to vajeni, ali pa najprej pritisnemo na pavzo: pred sabo imam to in to nalogo, lahko jo rešim na prvi ali na drugi način, zdaj ali kasneje v izbranem drugem času. Se zavedate, kakšna naloga je pred vami? Se zavedate vašega trenutnega stanja: ste spočiti ali utrujeni, čustveno mirni ali pa nasprotno? Se zavedate, kako doživljate dano nalogo, ali ste jo sploh pripravljeni (kakovostno) nasloviti in kaj trenutno vpliva na vas?

Zavedna regulacija ravnanja. Medtem ko gre pri avtopilotskih možganih za implicitne razloge za narejene izbire, gre pri nasprotju (t. j. reflektivni možgani) za zavedno usmerjanje. To pomeni, da razmislimo o naših osebnih pogledih na situacijo, tudi npr. o vrednotah, ki jim želimo slediti, in zavedno poiščemo način, da bomo te vsebine v dani situaciji lahko uresničili.

Kompleksnejše razreševanje … V določenih primerih bomo pri zavedanju sedanje situacije lahko prepoznali osebna prepričanja, ki nas ovirajo in vodijo v območje ujetosti. V drugih so viri tega veliko globlji in pri njih samo osnovno zavedanje ni dovolj. Potrebno je zavedanje globljih prepričanj, ki jih imamo v sebi, s čimer pa se ukvarja psihoanaliza. Pri tej je pomembno, da identificiramo ta globlja prepričanja, identificiramo situacije, v katerih smo jih zgradili, ter o teh situacijah ponovno razmislimo. Osebno rezultatu uspešnega postopka psihoanalize pravim kar “spreminjanje lastne zgodovine”, saj lahko drugačna razlaga preteklega dogodka znatno spremeni to, kakšen pogled imamo na naše osebne značilnosti, sposobnosti in celostno identiteto.

Moč nad lastnim razmišljanjem

Končni poziv je zelo enostaven: imamo vso potrebno moč nad lastno miselnostjo. Vedno obstaja več možnih interpretacij dogodkov okoli nas in vedno si sami izberemo, kateri bomo verjeli. Sami si lahko oblikujemo ali preoblikujemo naša prepričanja in ni potrebno, da dogodki iz preteklosti ohranjajo vpliv nad nami. Lahko skrbimo za filtriranje in izbiranje informacij, ki jih bomo sprejemali vase in ki bodo oblikovala naše implicitne misli (ter s tem naše avtopilotsko ravnanje).