Osebna izbira v sodobni družbi

V družbi kot celoti je ena bistvenih in trajnih usmeritev doseganje določene (visoke) ravni kakovosti življenja ter celostno življenje v blaginji. Ena ključnih odlik, ki jih mora družba pri tem izkazovati, pa je zmožnost sodelovanja in izkaza solidarnosti. Vendar pa solidarnost, ali pa vsaj pot do utrjevanja solidarnosti v družbi, ni tako enoznačna, temveč se v času in z razvojnimi stopnjami družbe spreminja.

V primerjavi dveh oblik solidarnosti pričnimo z mehanistično solidarnostjo. Gre za obliko, ki jo pripisujemo predkapitalistični družbi. Njena osnovna vsebina se lahko izrazi npr. v načelu: vsi smo na istem čolni, zatorej … ne prevračajte čolna. V tem opisu smo v družbi, v kateri se pretežni del ljudi (ali pa kar celotna populacija) ukvarja z eno vrsto dela. Npr. v vasici ob morju, v kateri se prebivalstvo preživlja z ribolovom. Člani te družbe imajo zaradi tega razloga zelo podobna življenja; imajo skupne navade, skupne potrebe, potrebujejo enako znanje, spretnosti in tudi miselnost (ki jim omogoča dober ulov). Ta slog življenja in dejavniki, ki ga podpirajo, so čoln, ki skupnosti omogoča ohranjanje ravni kakovosti življenja.

Druga oblika je organska solidarnost. Pripisujemo jo kapitalistični družbi, ki jo (v sociološkem smislu) zaznamujejo številne nove lastnosti. Dana oblika solidarnosti temelji na precej drugačnem načelu: moramo sodelovati in si pomagati, ker eden brez drugega preprosto ne moremo delovati. Tokrat smo z opisom v družbi, v kateri si člani te družbe delo medsebojno delijo. Delitev dela pomeni, da en posameznik ali skupina opravi en del celote, drugi posameznik ali skupina pa drugi del dela. Specializacija dela pomeni, da vsak posamezni člen opravi ožje opredeljeno delo, ki torej zajema manjši nabor nalog. In profesionalizacija pomeni, da se pričakuje več izobraževanja, več priprave oz. večji dosežen nivo v vsaki opravljeni nalogi. Člani skupnosti si v takšni družbi izberejo svojo poklic. Ker pa so poklici različni, pa potrebujemo posameznike, ki se med seboj razlikujejo, tako da so vsi najbolje pripravljeni za svojo vlogo.

Enakost in individualnost

Tema, ki jo to besedilo osvetljuje, je osebna izbira. Natančneje stopnje svobode in razpon možnosti, pričakovanja in zahteve družbe ter podobno. Skozi čas družba prehaja iz ene v drugo obliko, se torej redno postopno razvija, posamezniki v njej pa pri tem z vplivom okolja razvijemo različne poglede. Kakšne poglede imamo na osebno izbiro različne generacije? Kakšna pričakovanja za obnašanje ljudi okoli nas? Nam to povzroča medsebojna trenja?

Med obema predhodno predstavljenima družbama obstaja precejšnja in pomembna razlika. Prvo družbo celotno okolje usmerja proti življenju v duhu enakosti, drugo pa v smer individualnosti. Medtem ko se v prvi razpredajo bolj ali manj enaka pričakovanja do vseh posameznikov, druga posameznikom postavi zahtevo po osebnem izrazu in razvoju lastnega sloga. Kljub temu seveda vsaka družba potrebuje solidarnost oz. potrebuje družbeno lepilo (povezovalno snov): v prvi je to ravno imenovana enotnost ali enakost, v drugi pa medsebojna odvisnost. V novi družbi nismo več vsi na istem čolnu, temveč vsak zna in ima nekaj, česar drugi nima ter kar drugi potrebuje za kakovostno življenje.

Medgeneracijska harmonija

Pred časom sem svoje primarno zanimanje popeljal iz tem psihologije na teme sociologije. Zelo hitro sem naletel na francoskega sociologa Émila Durkheima in njegovo delo, objavljeno leta 1893, z naslovom Delitev dela v družbi (ali v francoskem izvirniku Da la division du travail social).

Vsebina naslavlja na element v ozadju, ki je lahko vir prenekaterih nesoglasij, ki jih imamo med seboj. Razlik v pričakovanjih in v razumevanju ter tolmačenju dogodkov, ki se odvijajo v družbi. Vir kratkih stikov in težav v povezovanju ter sodelovanju. V družbi imamo pripadnike generacij, ki so zrasli v okolju prve, in druge, ki so zrasli v okolju druge oblike solidarnosti. Vrzeli so lahko velike, vendar … mogoče lahko z nekaj več razumevanja najdemo drugačno pot čeznje.

Zaključek

Področje sociologije ponuja številna znanja, ki lahko znatno koristijo kakovosti našega vsakodnevnega življenja. Ta zapis podaja eno izmed tematik, vendar jih bo v nadaljevanju zagotovo sledilo še več. Družbene izkušnje so vsekakor izredno pomembne, povsem enako pa zato velja tudi za izpostavljanje družbenih tematik.