Pravi sodobni miselni voditelji, ki bi želeli, da se njihovi sledilci resnično razvijejo in uresničijo svoj potencial, bi sledilcem sporočili, naj dvomijo vanje (t. j. v voditelje), naj ne sledijo slepo njihovi poti, naj razmišljajo s svojo glavo ter naj na svet gledajo neposredno s svojimi očmi. Tako Friedrich Nietzsche s svojim likom Zaratustro prikaže prava dejanja miselnega voditelja.

Slavne osebnosti sodobnega časa

Spomnil sem se na dve nogometni imeni, Joséja Mourinha in Jürgena Kloppa, ko sta (vsak s svojimi besedami in v svoji situaciji) dejala, da je nogomet navsezadnje samo zabava in da na svetu obstajajo veliko pomembnejše stvari. Prav tako na trditev znanstvenika v intervjuju, ki je dejal, da je veliko (ali pretirano) občudovanje športnikov različnih disciplin in zvezdnikov, ki prihajajo z drugih področij življenja, znak pomanjkanja osebne izpolnitve v življenju ljudi; nadomestilo najdejo v tem, da se poosebijo z z zgodbo in uspehi športnika ter jih živijo skupaj z njimi.

Mnogo zvezdnikov ima za seboj veliko množico ljudi, ki jim sledijo na vsakem koraku in zagovarjajo vsako njihovo misel ali dejanje; v teh ne vidijo zmot in si jih (nekritično) postavljajo za zgled in simbol pravilnega. V smislu Nietzschejevega Zaratustra pa se vprašam: ali bo med njimi kdaj „kakšen Zaratustra“? Ali se bo kdaj našel nekdo, ki bo svojim sledilcem tako ali drugače sporočal: Tudi vaše življenje je vredno. Ne pozabite najprej in predvsem živeti svoj uspeh, uresničiti svojo zgodbo, verjeti (tudi) v svojo voljo in svoj potencial. Je to mogoče? Ali lahko od športnikov pričakujemo, da bodo pokazali širše zavedanje o svetu, ki jih obdaja? O dinamiki v njem in dogodkih, ki se v njem odvijajo? O tem, da je okoli njih in med njihovimi oboževalci veliko posameznikov, ki jim delo ali mogoče tudi širše življenje ne daje smisla, ki bi ga zares potrebovali, in da je njihov zvezdniški status (in seveda tudi zaslužek) v veliki meri pravzaprav posledica tega?

O nelogičnostih …

Največji svetovni športniki in drugi občudovani posamezniki služijo velike vsote denarja; celo milijone evrov ali dolarjev na leto. Plačani so, da dosegajo gole, da tečejo najhitreje, da zmagujejo na tekmah in osvajajo pokale, da so najboljši posamezniki in najboljše ekipe v svoji disciplini. Potem so tu ljudje, kot so znanstveniki, ki morebiti svoje življenje posvetijo družbi in drugim ljudem, ki vse življenje živijo, da bi izboljšali življenje drugim (na primer ozdravili bolezen ali našli rešitev za uničevanje našega planeta, našli rešitev za pomanjkanje smisla ali za notranje psihološke boje ljudi itd), pa lahko v primerjavi zaslužijo le drobtinice.

Zame je zelo na mesto vprašanje, koga kot družba občudujemo in koga postavljamo za vzor. Sledenje (množice) daje osebi moč; v takšni ali drugačni obliki. Dalje tu sledi možnost in izbira, kaj ta oseba s prejeto močjo stori. Kaj z njo storijo vaši vzorniki? Jo obdržijo zase, ali jo vrnejo nazaj k tistim, od katerih so jo prejeli?

Zaključek

Včasih sem bil velik privrženec športa. No, v manjši meri še vedno sem. Šport ponuja ali demonstrira številne dobre vrednote, kot so vztrajnost in nepopustljivost, predanost in sodelovanje, življenje v smeri uresničevanja lastnih potencialov in tako naprej. Na področju športa sem delal osem let v različnih vlogah in v različnih disciplinah. Bil sem v stiku s športniki, z njimi sem se pogovarjal. In moja razmišljanja so se precej spremenila. Še posebej pa se situacija spremeni, ko vzor ni namenjen ljudem in temu, da ljudje uresničujejo lastna življenja. Čemu torej služi športni navdih?

Stanje na svetu je odraz naših skupnih dejanj in vedenja. Izbira komu sledimo (ali koga občudujemo, od koga kupujemo izdelke v primeru podjetij in podjetnikov, itd.) je eno od orodij, ki ga imamo vedno na voljo. Kako dobro ga uporabljamo?