Kaj je podjetništvo? Kaj pomeni biti podjetnik? Kaj je osnovni namen podjetniškega delovanja?

Instrumentalna družbena odgovornost

Tema je podjetništvo, za podajanje svojega sporočila si bom najprej sposodil teorijo družbene odgovornosti. V družbeno odgovornem ravnanju je prepoznanih več stopenj. Poenostavljeno bom prikazal tri. V osnovnem nivoju je družbeno odgovorno ravnanje spoštovanje zakonov. Zakoni so družbena pogodba med nami. Ker živimo v skupnem sistemu, smo se dogovorili, da se bomo ravnali nekih osnovnih pravil, da bo sistem (kljub našim razlikam) lahko učinkovit. In ta pravila so zakoni. V naslednjem nivoju je prepoznavanje vplivov lastnega delovanja. S poslovanjem podjetje (v večji ali manjši meri) vpliva na življenje zaposlenih, na ekonomsko situacijo in na naravno okolje. Podjetje sprejme to odgovornost tako, da se zaveda teh vplivov ter na teh področjih pridobi znanje in spretnosti, da ravna ustrezno. Najvišji nivo je filantropsko ravnanje. Različna podjetja finančno (npr. sponzorsko, donatorsko) ali s posojanjem kadrov podpirajo projekte, ki niso povezani z njihovim poslovanjem. Pogosto pravijo, da želijo »nekaj vrniti okolju«.

Raziskovalci so v preučevanju družbeno odgovornega ravnanja zasledili dve različici ravnanja, ki se pomembno razlikujeta v namenu. Določena podjetja so družbeno odgovorna, ker želijo prispevati k okolju, v katerem delujejo. Druga so v ravnanju družbeno odgovorna, ker so ugotovila, da se jim to finančno izplača. Razlika je seveda velika, saj prva podjetja družbeno odgovornost prakticirajo tam, kjer to vidijo kot pomembno (seveda se tudi njim lahko to finančno povrne), druga pa tam, kjer jim to prinese finančno korist. Prva je tista prava družbena odgovornost, drugo pa so poimenovali instrumentalnadružbena odgovornost.

Instrumentalno podjetništvo

Podjetništvo je v svojem bistvu reševanje problemov. Ko v družbi obstaja skupina z nekim problemom (pomanjkanjem, nezmožnostjo zadovoljitve potrebe), lahko tem pomagamo. Če želimo to pomoč ohraniti, skušamo doseči, da nam ustvarja denar – reševanje problema ekonomiziramo. Na ta način oblikujemo poslovno idejo in lahko ustvarimo podjetje. Če je rešitev dobra, bo podjetje ustvarjalo dobiček, ta pa je v osnovi namenjen rasti in razvoju podjetja. Če je torej pomoč (t. j. vrednost, ki jo ustvarjamo) zaželena pri širšem krogu ljudi, bomo podjetje razširili, da bi dosegli ta nov, širši krog: zaposlimo nov kader, dodatno vložimo v opremo, infrastrukturo in podobno. Če primerjamo s teorijo o družbeni odgovornosti, je to tisto, kar bi imenovali pravo podjetništvo.

Podjetja pa pogosto postanejo nekaj drugega. Postanejo orodja za ustvarjanje prihodkov in dobičkov. Reševanje problemov (ko to preslikamo v organizacijski jezik, govorimo o poslanstvu organizacije) ni več primarno, temveč to mesto prevzeme zaslužek oziroma denar. Denar je seveda osrednje menjalno sredstvo in z njim pridobimo dobrine, ki jih potrebujemo za zadovoljitev svojih potreb – osebnih, enako pa se pri tem vede tudi organizacija. Vendar ko oba elementa zamenjata položaja, podjetništvo postane nekaj drugega. Delovanje, v katerem se znajdemo, ni več reševanje problemov. Po zgledu teorije družbene odgovornosti ga lahko imenujemo instrumentalno podjetništvo.

Podjetje kot avto, denar kot gorivo

Tako je zelo podobno idejo predstavil Simon Sinek (najbolj poznan kot avtor knjige Začni z zakaj). Podjetje je kot avto, denar pa gorivo. Avto imamo za to, da se lahko odpeljemo na želeno lokacijo; da nekam pridemo. Podjetje obstaja zato, da ustvarja nek prispevek, da ustvarja vrednost za nekoga. Gorivo imamo za to, da avto deluje in da služi svojemu namenu. Denar v podjetju imamo zaradi enakega namena: da lahko podjetje služi namenu in da lahko člani vztrajamo pri ustvarjanju prispevka. Avta nimamo zato, da bi lahko kupovali gorivo, in podjetja nimamo zato, da bi ustvarjali denar.

Ko imamo v podjetju vsa potrebna znanja in strokovnosti, je lahko podjetništvo to, kar bi naj bilo. Ko nam določenih strokovnosti manjka, začnemo ta podjetja izkrivljati v nekaj drugega. 

Zaključek

Podjetja so kompleksni sistemi. In vsekakor gre tudi za družbene ali sociološke enote. Če želimo imeti podjetja ali delati v službah, kjer bodo odnosi pomembni in urejeni, kjer bo kakovost delovnih pogojev na višjem nivoju, potem je ena izmed težav, ki jih moramo ciljati, razumevanje podjetništva v tem instrumentalnem smislu (podjetništvo kot orodje za ustvarjanje denarja).

Ko so podjetja (med drugim) družbene enote, potem želimo na vrhu posameznike, ki so t. i. družbeni arhitekti. Želimo posameznike, ki bodo v managersko vlogo vstopili zato, da zgradijo podjetje – to pomeni zgradijo vse temeljne organizacijske elemente, vključujoč oblikovanje in negovanje kulture. To je management v profesionalnem smislu. To je management po vzoru modela graditeljev institucij.