Današnja objava se ponovno nanaša na temo idealizma. Razmišljam o vsebini, ki bi ustrezno dopolnila sporočilo, ki je predstavljeno v prvi objavi. Mislim, da je glavna misel, ki jo je treba povedati o idealizmu, ravno tista iz predhodne objave: idealizem kot idejo in idealistične misli, ki jih imamo v sebi, je potrebno obravnavati drugače. Potrebno je preseči vpliv “klime cinizma”, videti skozenj in idealizem obravnavati bolj objektivno. Le tako lahko dobi svoje mesto in prinese svoj doprinos našim življenjem in družbi.
Dodatna vsebina gleda korak naprej, t. j. v ohranjanje tega bolj pozitivnega odnosa. V to, da v stiku z izzivi ne zapademo znova v “pasti cinizma” in s tem zavrnitev idealizma, temveč raje vidimo širok razpon drugih smeri, ki nam lahko ponujajo odgovore. Recimo temu vstop v druga polja filozofije – vede, za katero sam pravim, da nam kaže možnosti razmišljanja o stvareh v življenju.
Pojem praktičnega idealizma
Ob branju vsebin na temo idealizma, ob poslušanju podkastov ali ogledu predavanj lahko kmalu naletite na temo izzivov za idealiste. Gre se nekako za največje teste, ki jih dobimo, če želimo delovati in ohranjati delovanje s tovrstno miselnostjo. In eno od zanimivih sporočil, na katere sem sam naletel, se je glasilo tako: idealist si bo naredil veliko uslugo, če so bo naučil o naravi elementov življenja.
Če se v življenju želimo odpreti potencialom in jih zasledovati ali ne nehati verjeti v možnosti, nam to sporočilo govori, da moramo npr. razumeti naravni tok sprememb, t. j. kako se spremembe zgodijo. Bodisi spremembe v lastnem življenju, npr. v lastni psihologiji, ali pa v odnosu z nekom, v skupini, v specifični dejavnosti, ki jo izvajamo, idr. Sprememba je odlična reprezentativna tematika (po naravi zahtevna in osebi postavi veliko izzivov), seveda pa ni edina takšna vsebina.
Osvojitev teh delčkov modrosti (torej prej imenovanih naukov o naravi elementov življenja), osvojitev s tem povezanih spretnosti bi vas na koncu naredila t. i. praktičnega idealista. Bodisi je izraz ustrezen, ali pa mogoče odraz defenzivne drže pred ciničnimi kritiki: tematsko se nanaša na dobro razumevanje idealizma in uspešno življenje po načelih le-tega. V tem prispeku predstavljam nekaj misli, ki sem se jih naučil, in idej, ki se mi (meni osebno) zdijo najpomembnejše. Pri tem pa se oziram po različnih kotičkih istega področja znanja – t. j. filozofije.
Taoizem (ali tudi Daoizem)
Miselnost Taoizma se gradi na dveh glavnih izhodiščnih idejah: 1) vse ima svoj naravni tok in 2) zasledovanje življenja brez napora (ali angl. effortless living).
Prvi del nam pravi, da se vse stvari v življenju pojavljajo, dogajajo ali spreminjajo v skladu z določenimi prvinskimi načeli. Ko se soočamo z različnimi življenjskimi situacijami, nam bo dobro delo, da vanje ne vstopamo s preveč trdno idejo o tem, kako se bodo dogodki v njej odvijali ali kako si želimo, da bi se odvijali. Raje energijo namenimo lastni pozornosti, opazovanju in prepoznavanju toka situacije ter (v končni fazi) delovanja s tem tokom.
Pred kratkim sem si ogledal Disneyjevo serijo z naslovom Shōgun (t. j. naziv vojnih vladarjev pretekle Japonske). V nekem prizoru je izbruhnil uničujoč potres, ki je močno okrnil vojsko enega od osrednjih likov serije – šoguna Yoshiija Toranage. Po potresu smo v pogovoru dveh likov lahko dobili kratek vpogled v (vsaj starodavno) japonsko miselnost ali kulturo – besede so šle nekako tako: Zemlja je neusmiljena, vedno se je potrebno zavedati njenih načinov, jo razumeti in se ravnati po njenih pravilih. V tistem trenutku sem se spomnil dveh stvari. 1) Besed nekega antropologa v dokumentarnem filmu, ki je dejal, kako velik vpliv imajo naravni cikli in vreme na oblikovanje uma in kulture ljudi po svetu. In 2) da smo v “zahodnem svetu” veliko bolj usmerjeni v nadzor in obvladovanje; na vstopanje v tok dogodkov z fiksno idejo o tem, kaj naj nam dana situacija prinese.
Drugi je o možnostih, ki nam jih ta tok ponuja. Če prepoznamo naravni tok, mu lahko preprosto sledimo. Tako bomo porabili minimalno količino energije in živeli z minimalnim naporom. Druga možnost je, da gremo proti toku, vendar bomo v tem primeru morda morali vložiti veliko dodatnega truda in energije.
Stoicizem
Osrednja ideja stoicizma je osredotočanje na stvari, na katere lahko dejansko vplivamo. Ta miselnost nas uči širšega prepoznavanja ter izostri oko in um v prepoznavanju elementov življenja, da pri tem ločimo med tistimi, ki jih lahko dejansko oblikujemo ali nanje vplivamo z lastnim ravnanjem, ter drugimi, ki so v resnici zunaj našega dosega.
Medtem ko je Daoizem je utemeljil vzhodnjaški filozof Lao Tzu (tudi Laozi ali v kitajskem zapisu 老子), začetne misli stoicizma pripisujemo rimskemu cesarju Marku Avreliju. Lahko jih razumemo kot še en način varovanja lastne življenjske energije, sprejemanja dobrih odločitev glede tega, kam usmeriti svoja prizadevanja, zavedanja, na kaj se moramo osredotočiti, ko gledamo svojo lastno (prehojeno) pot in ocenjujemo svojo uspešnost, in tako naprej.
Iz zadnjih zapisanih besed se mi je porodil še en miselni tok. V slovenskem športu pravzaprav nimamo klubov, ki bi imeli (na mednarodnem prizorišču) trajno visoke rezultate. Seveda bi vam ljudje v našem športu rekli, da je Slovenija majhna in da je to preprosto nemogoče, a obstaja tudi ena zelo slaba navada. Bodisi pri vodilnih kadrih klubov, medijih ali širši javnosti: večinoma se osredotočamo izključno na rezultate zapisane na semaforjih ali ligaških lestvicah – to pa je recept za nihanja in nekonsistentnost.
Če se ozremo na področje strategije, ki jo kot znanstveno disciplino zanima grajenje dolgoročnega uspeha, nam bo jasno, da se moramo za dolgoročno napredovanje osredotočiti na nekaj, kar lahko nadzorujemo. Poleg tega bo jasno, da morajo biti ciljani rezultati raznoliki ali uravnoteženi: opredeliti moramo tako želene vhodne rezultate (kar se nanaša na želeni vloženi napor), neposredne izhodne rezultate (primer za to je, kakšen stil igre ali kakšen nivo v tehničnem ali taktičnem smislu pričakujemo od ekipe) in končno še posredne izhodne rezultate (tu in le tu svoje mesto dobijo omenjene ligaške lestvice, zmage ipd.).
Če se osredotočite le na zadnja merila uspeha, vas čakajo kaos, nihanja in frustracije. Če pa dodate še drugi dve skupini, lahko računate na postopno in stanovitno rast ter s tem tudi na dolgoročno uspešnost.
Budizem
Budistična miselnost, vsaj v mojem razumevanju, je osredinjena na sledenje samoizpolnitvi. To je razumljeno kot osrednji motiv in osrednja ideja življenja; z vsem, kar v življenju počnemo, pravzaprav spoznavamo same sebe. Po takšni ideji o življenju je sledenje željam in hrepenenjem v nas nuja; pot pa gre tako, da dano vsebino preprosto začenjamo uresničevati, saj nas le to vodi v potrebno učenje in končno izpolnitev. Vse kar se zgodi na tej poti, vse kar ugotovimo, je le dodaten vir lekcij o nas samih, o naših osebnih hrepenenjih idr.
Celostna središčna ideja budizma se zelo dobro ujema s samim idealizmom. Če ste brali in se spomnite iz prejšnjega članka, je ta splošen pristop k življenju ena izmed temeljnih odlik idealistov. Govorim o razumevanju ovir, o odnosu do zavojev in premorov, padcev, majhnih korakov in dolgih skokov, ki so vsi del življenja. Različni dogodki so lahko razumljeni kot ovire ali pa kot naravni deli procesa. Seveda se ob trku z oviro učimo, naučimo in po potrebi prilagodimo, vendar je vse to le dobro poznani del življenja.
Minimalizem
Zadnja na mojem seznamu je miselnost minimalizma. Dodajam jo v bistvu tudi zaradi enega precej specifičnega razloga. T. j. da bi jasno povedal ali pa razčistil naslednjo (pogosto) zmoto: bistvo minimalizma ni odrekanje, temveč se minimalizem gradi in živi na temelju globokega poznavanja samega sebe.
Minimalizem je način razmišljanja in delovanja ali pristop k življenju po katerem se osredotočamo na bistva sebe in lastnega življenja. Ključno je poznavanje samega sebe, poznavanje odgovorov na vprašanja “Kaj so zame najpomembnejše stvari?” ali “Kaj meni prinaša srečo in zadovoljstvo?” in na koncu … življenje v skladu s temi odgovori.
Zaključek
Idealizem sam zagotovo vidim kot pozitivno silo. Vidim ga tudi kot napadeno silo, ki se potem (v strahu pred obsodbo) pogosto skrije v senco. Ljudje pogosto branijo svoje pretekle poteze, zagovarjajo npr. svoje lastno odnehanje ob srečanju z izzivi, kar je temelj cinične in neobjektivne interpretacije idealizma v naši družbi. Moje sporočilo ni, da je idealizem potrebno častiti, temveč ga videti z jasnimi in objektivnimi očmi ter mu dati pravo mesto.
Nadalje, da se na tem mestu tudi ohrani, pridejo v igro različna druga znanja in spoznanja – in del teh sem predstavil v tej trenutni objavi. Navedel sem le kratek izbor povezanih tematik, vendar jih je še veliko več, ki jih lahko odkrijete ali spoznate, če vas to zanima. Ogledate si lahko npr. kanale na platformi YouTube, kot so Philosophies for Life, After Skool in druge, kjer lahko iz teh vsebin izveste več.
Paradim 