Zaključek

Slovensko zdravstvo deluje kot sistem državnega zdravstva. Delovne razmere se oblikujejo v različnih delih celotnega sistema. Relevantna so vprašanja o financiranju, o glavnih idejah ali modelu, po katerem je osnovan in deluje sistem. Poleg managiranja (razmerja med managerjem in izvajalci) je pomembno tudi upravljanje in razmerje med lastniki in managementom. Se pa to spletno mesto, skladno s tematiko, posveča predvsem elementom znotraj neke ustanove, torej elementom vodenja in managiranja.

Če govorimo o težavah ali o neustreznostih v organizaciji, se ta v zdravstvu dogaja tako na sistemskem kot na nivoju posamezne ustanove. Kaj je sistemska raven? V javnih razpravah na RTVSLO smo lahko zasledili več pozivov k spremembi vlog nekaterih subjektov znotraj sistema. Med konkretnimi izraženimi željami je bil npr. prenos administrativnega dela z družinske medicina na ZZZS, pa tudi na medicino dela, prometa in športa. Opredeljevanje vlog različnim subjektom v sistemu ali spreminjanje teh vlog je del organizacije na sistemski ravni.

Pozivi k profesionalizacije vodstvenih vlog ciljajo (vsaj prioritetno) delovanje na nivoju posameznih zdravstvenih ustanov. Gre za rešitev, ki je najverjetneje nujna, če želimo zares narediti korak naprej in predvsem postaviti sistem, ki bo (v prihodnje) sam strokovno rešil (vsaj pomemben delež) problemskih situacij.

Profesionalizacija vodstvenih vlog

Teoretično je opredelitev potrebnih znanj za dano vlogo jasna. Začne se z analizo in opisom vloge, ki pove, kaj vse mora oseba v dani vlogi izvajati ali kaj mora zagotoviti (kot doprinos oddelku, timu ali celotni organizaciji). Kar mora oseba izvesti, za to mora tudi imeti znanje; in naslednji korak je opredelitev potrebnega znanja in spretnosti, tako področij kot nivoja teh znanj. Katera znanja in spretnosti torej vodstveni kader potrebuje, se lahko ugotovi s skrbno analizo, ta pa postane nedvoumna podlaga za profesionalizacijo.

V postopku lahko pride do različnih pogledov na to, katere so potrebne aktivnosti vodje in kaj mora vodja neki skupnosti zagotoviti. Na področju vodenja obstaja več filozofij in pristopov, tako da obstaja nekaj različic v opredelitvi te vloge, vsekakor pa mora vodstvena vloga (na dani izbrani način) izpolnjevati svojo osnovo, ki je pa trdna. Manager mora oblikovati sisteme, vodja pa motivirati in usmerjati oziroma skozi odnos z ljudmi zagotoviti njihovo uresničevanje.

Organizacijski izziv za plačni sistem

Ne želim se predstavljati, pisati o plačnem sistemu v javnem sektorju, saj to ni moje področje. Želim pa načeti nekaj tematik, ki se odpirajo z obravnavo vsebin, ki so predstavljene v predhodnih zapisih.

Po začetnem posegu v plačni sistem v zdravstvu zdaj slišimo očitke o porušenem ravnovesju; da je torej razlika med zaslužki kadra znotraj sistema zdaj neustrezna. Plačilo mora biti vezano na zahtevnost (v vseh vidikih izvajanja) vloge. Raziskovanja organizacije in organizacijske kulture izpostavljajo neustreznosti v sami opredelitvi vlog. Izpostavljajo (neupravičeno) podrejenost določenih vlog v sistemu in izrazito hierarhično kulturo. Izpostavljajo tudi individualistično identiteto oziroma odsotnost skupinske.

• Program Management v zdravstvu in socialnem varstvu. Izvaja: v sodelovanju izvajata Fakulteta za organizacijske vede in Fakulteta za zdravstvene vede (Univerza v Mariboru). 

• Program Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu. Izvaja: Ekonomska fakulteta (Univerza v Ljubljani).

• Program Management v zdravstvu in zdravstveno pravo. Izvaja: Fakulteta za vede o zdravju (Univerza na Primorskem).

Kot še dodatno zanimivo vsebino naj omenim izdajo knjige Management v zdravstvenih organizacijah. V soavtorstvo knjige so se združili dr. Rudi Rozman (management), dr. Jure Kovač (management), dr. Bojana Filej (zdravstvena nega) in dr. Andrej Robida (medicina). Knjigo je v letu 2019 izdala GV založba.