Pri oblikovanju teh naslednjih opisov izhajam iz vsebine medijev, natančneje medija RadioTelevizija Slovenija (RTV Slo) in pregleda oddaj Tarča, Odmevi in Studio ob 17.00, ki so obravnavale tematiko zdravstva. Prvenstveno je vsebina namenjena primarnem zdravstvu in družinskim zdravnikom.
Spremenjen kontekst
Kot prvo in na nek način temeljno temo izpostavljam sporočilo, da je sprememba začeta in sprožena s strani zunanjih dejavnikov. Ko govorimo o »zunanjih dejavnikih ali faktorjih«, to označuje stvari, ki so izven našega dosega in na njih nimamo vpliva. To pomeni, da se jim moramo prilagoditi. Da ne zabrišem jasnosti tega sporočila, se bom osredotočil na osrednjo izpostavljeno spremembo: staranje prebivalstva in povečanje zahtev za zdravstveni sistem.

Če to povemo drugače: ob istem številu prebivalcev in istem številu bolnikov, ki jih ima družinski zdravnik vpisane na »svoj seznam«, je pri zdravniku več obiskov in več obravnav kot v preteklosti. Z napredkom medicine se življenjska doba daljša. Hkrati imamo nova znanja, nove postopke, nove možnosti zdravljenja; uspešno lahko zdravimo vedno več bolezni, vedno več poslabšanih zdravstvenih stanj lahko (uspešno) naslovimo in jih obrnemo na bolje. Pričakovanja in zahteve do zdravstvenega sistema, torej seznam vprašanj in potreb, s katerimi pridemo na obisk k zdravniku, ter pogostost obiskov, so se povečale.
Nujnost sledenja s spremembami v delu
Obstoj napredka medicine in novih možnosti za nas kot bolnike (včasih) zamegljuje povzročena obremenjenost, zaradi katere se zmanjša čas obravnave in (povsem človeško, seveda) tudi osredotočenost, ki jo lahko doseže zdravnik, ki nas obravnava. Trenutno stanje v celoti je posledica tega, da opisani zunanji spremembi ni sledila notranja. Notranje okolje je, nasprotno, tisto, ki je v našem dosegu in ga oblikujemo sami.

V trenutnem stanju vidimo, da pravila sistema iz preteklosti danes več ne delujejo. Ob ogledu oddaj sem zasledil nekaj »klicev« po vrnitvi v pretekli zgled, tudi po zgledovanju po stari skupni državi. Če se bi želeli vrniti do tiste podobe, bi to pomenilo delovno visoko intenzivno delovanje. To pomeni, da bi morali zaposliti ogromno dodatnega kadra, ki bi (na enak način kot prej) lahko oskrbelo povečane potrebe prebivalstva. To seveda pomeni povečan denarni vložek (ta sredstva je potrebno nekje dobiti), hkrati pa lahko pod vprašaj postavimo drug del: ali lahko kje dobimo ta potreben kader?
Ohranjanje preteklih modelov bi torej lahko bilo izredno drago, izredno potrošno. Druga možna rešitev so spremembe in novi modeli.
Kaj nas čaka – osebni nivo
Sprememba je torej sprožena ali iniciirana od zunaj in notranja prilagoditev je nuja. Družinski zdravnik in tudi predsednik odbora za osnovno zdravstvo na Zdravniški zbornici Rok Ravnikar pri izvajanju sprememb (in s tem obnovo našega zdravstva) poziva širšo javnost k samorefleksiji in sprejemanju sprememb. Kaj to pomeni?
Samorefleksija pomeni nekakšen oseben premislek: o situaciji in o tem, kako jo sami doživljamo. Namenjena je vsakemu od nas osebno, hkrati pa našem odnosu z zdravstvenim osebjem. Vsebinsko pomeni, da si želimo postaviti zavedanje o tem, kaj se v zdravstvu dogaja, o tem, od koga kaj pričakujemo, zavedanje o sebi, svojem čustvenem doživljanju in odnosu do drugih. Če npr. jezo in pritisk na zdravstveno osebje (ali kogarkoli drugega) usmerjamo po krivici, s tem breme in obstoječi problem žal le stopnjujemo ter pomembno pripomoremo k težavi.
Sprejemanje sprememb lahko za nas pomeni, da si vzamemo čas za spremljanje spremembe. Da se o stanju in spremembi informiramo: pridobimo razumevanje vzrokov spremembe in nujnosti spremembe, pridobimo vpogled v trenutno delovanje zdravstvenih ustanov in osebja, pridobimo razumevanje novih rešitev (kaj so, kako se uporabljajo in kaj lahko od njih dobim), da bomo lahko tudi v novi obliki dobili vso pomoč in vrednost, ki nam jo ta nudi.
Kaj nas čaka – sistemske aktivnosti
Poglejmo še na sistemski nivo. Zbral sem nekaj ključnih področij, na katerih se govori o aktivnostih in različnih spremembah.
Pridobivanje kadrov
Prvi, »hipen« ukrep je kadrovanje v tujini. Med prispevki je bilo predstavljeno kadrovanje v BIH, privabljanje drugih zdravnikov (tudi upokojencev), sem pa lahko umestimo tudi »projekt gašenja« v obliki novih ambulant za neopredeljene. Na tem področju se omenja zakonsko olajševanje postopkov za kadrovanje iz tujine. Zasledil sem omembe (zamisli) za dodatno kroženje specializantov (z vseh področij specializacij) na oddelkih družinske medicine in željo po privabljanju mladih na študij medicine na tem področju. Vse oblike privabljanja imajo seveda veliko opraviti s splošnimi izboljšavami delovnih pogojev, ki jih naslavljajo druga področja.
Povečanje učinkovitosti dela z izboljšanjem organizacije
»Treba bo z osebjem, ki je na voljo narediti več. Treba bo izboljšati organizacijo.« Tej točki se bom podrobneje posvečal v enem iz naslednjih zapisov. Zaenkrat ostajam pri glavnih omembah: prenos administrativnih aktivnosti na ZZZS, prenos urejanja bolniških staležev na medicino dela, prometa in športa, vključitev več podpornega osebja v ambulante (omenjata se model koncesionarjev in estonski model), prenos kompetenc na kadre zdravstvene nege (tj. več odgovornosti, več nalog za večjo unovčitev strokovnega znanja teh članov zdravniških timov), izboljšanje managementa in vodenja z obveznimi izobraževanji, dosledno izpolnjevanje zdravniške dolžnosti vseh zdravnikov in ne-prelaganje dela.
Med drugimi pobudami ali pričakovanji so bile npr. omenjene: zmanjšanje kanalov dela (trenutni osebna obravnava, e-pošta, e-portal, telefonska obravnava), izenačitev pogojev dela s koncesionarji, izenačitev zadolžitev zdravnikov iz javne mreže in koncesionarjev (koncesionarji nimajo bremena dežurstva in nujne medicinske pomoči), več fleksibilnosti in prostora za lastno organizacijo dela (ni bilo natančno opredeljeno).
Poenostavitev dela z digitalizacijo
Bistvo digitalizacije sta poenostavitev ali pohitritev dela (bodisi izvedbe delovne aktivnosti bodisi prenosa informacij) ter prenos bremena izvedbe neke aktivnosti iz človeka na (za to oblikovan in ustvarjen) program. Kot takšna je digitalizacija (poleg organizacije) druga nujnost, če želimo z danim kadrom narediti več in ustvariti večjo vrednost. Kaj se omenja na tem področju?
- »Nedokončana digitalizacija« je prinesla vzporedno fizično in elektronsko vnašanje podatkov, torej uporabo elektronskih zbirov podatkov in hkrati nujnost obstoja fizičnih zapisov v primeru inšpekcijskega nadzora. Zamudno je tudi samo iskanje kartotek ob obisku oz. obravnavi bolnikov, kar naj bi na ambulanto znašalo med 70 in 100 iskanj kartoteke dnevno. Poziv je k zapovedi ali nujnosti uporabe e-oblik, ki je zaenkrat (deloma ali v celoti) svobodna.
- Med neustreznostmi je omenjena tudi nedokončana ureditev informacijskega sistema. Prenos podatkov v deljeni obravnavi bolnika (nadomestni zdravnik, medsebojna pomoč zdravnikov, obravnava specialista) ni tekoč, saj informacijski sistemi niso povezani. Pozivi so k ureditvi stabilnega in enotnega (osrednjega) skladišča ali baze podatkov ter e-kartona.
- Za vnos podatkov je na voljo 16 programskih orodij, ki niso usklajena oz. standardizirana: podatke v centralni zbir ali bazo podatkov pošiljajo v različnih oblikah ali formatih, kar je prineslo nekatere izpade podatkov. Na tem področju se napoveduje standardizacija in cetrifikacija programov.
Drugo
V tem delu vključujem še druge tematike, ki so bile bodisi omenjene v manjšem obsegu, bodisi zgolj kot problemska področja, vendar pa zanje ni bilo omenjenih rešitev.
- Notranji odnosi. Če bi imenoval tri izstopajoče besede v obravnavi problematike zdravstva, bi bile to naslednje: organizacija, digitalizacija in odnosi. Na področju organizacije se poziva k boljšem managementu (ter drugim že zelo specifičnim ukrepom, ki so našteti zgoraj), na področju digitalizacije k ureditvi e-kartona in skupnega skladiščenja podatkov, na področju odnosov pa omemb specifičnih rešitev ni. Vodenje (ki ni isto kot management!) in organizacijska kultura v zdravstvu sta tematiki, ki bosta obravnavani v prihodnjih zapisih.
- Odnosi z bolniki in drugimi javnostmi. Omenja se problematika javnega pritiska in bremena, ki ga ta daje na zdravstveno osebje. Prav tako je omenjena visoka zaznana vrednost, ki jo ima dober odziv bolnika na oskrbo zdravstvenega osebja. Mehke, čustvene vsebine so (še posebej v času kaosa, pretirane obremenitve in izrednih razmer) zelo pomembe. Temu lahko dodamo še vprašanje, kako poteka medbolnišnično in medoddelčno sodelovanje, kjer lahko slabi odnosi enako močno podaljšajo čas izvedbe aktivnosti in povečajo (čustveno) breme dela. Koliko so ti odnosi pomembni in ali bi bilo smiselno razmišljati o profesionalizaciji tega področja z vlogo odnosov z javnostmi oz. drugače imenovano (in opredeljeno) komunikacijsko vlogo v zdravstvenih organizacijah? Kako pomembno je sporočanje informacij in oblikovanje ustreznega, pravičnega zavedanja (pri različnih skupinah)?
- Celovit model zdravstvenih storitev. Kdo lahko prevzame breme dežurnih zdravnikov? Koliko je »pravih« zdravstvenih obravnav, ki potrebujejo zdravstveno usposobljen kader, in koliko tistih, ki bi jih lahko nase prevzel drug kader? V pogovorih se postavi poziv k vključitvi drugih kadrov v uresničevanje poslanstva zdravstva – kako daleč lahko tu gledamo? NIJZ je v širšem zdravstvenem sistemu organizacija, ki deluje raznovrstno, interdisciplinarno in ena možnost je v še intenzivnejši komunikacijski aktivaciji s pripravo in tudi ustrezno predstavitvijo ali promocijo izobraževalnega materiala, ki je del preventivnega dela na zdravju ljudi. Najbrž je vedno usmeritev takšna: 1 prepreči, 2 zdravi.
Zaključek
V tem delu zgolj še enkrat na kratko ponavljam ključni dve točki:
- Sprememba je nuja, saj so zunanje okoliščine nove, spremenjene. Vrnitev nazaj ni rešitev, saj bi tista zares prava vrnitev nazaj zahtevala manj možnosti, manjši obseg raziskav in pomoči za bolnika.
- Sprejmimo spremembo, informirajmo se o njej, spremljajmo spremembo. Tudi če nas bo v prehodnem obdobju spremljala mešanica občutkov, je to prava in nujna smer.
Viri vsebine o zdravstvu v Sloveniji pri izdelavi zapisov so naslednje TV in radijske oddaje:
Kogovšek, B. (urednik) in Žnidaršič, E. (voditeljica). Iskanje zdravnika – loterija. Gosta oddaje: D. Bešič Loredan in R. Ravnikar. Datum predvajanja: 1. december 2022.
[na posnetku ni podatka o uredniku] Žnidaršič, E. (voditeljica). Slovenski bolnik. Gostje: Erik Brecelj, Brigita Skela Savič, Igor Muževič, Miha Kordiš, Alenka Forte, Tea Jarc. Datum predvajanja: 12. januar 2023.
Malerič, A. (urednik) in Starič, T. (voditeljica). Odmevi: Razpad zdravstvenega sistema? Gost. Daniel Bešič Loredan. Datum predvajanja: 29. december 2022.
Saksida, A. (urednica) in Bergant, I. E. (voditelj). Odmevi: Zdravstveni sistem pred kolapsom? Gosta: Dušan Keber in Rok Ravnikar. Datum predvajanja: 4. januar 2023.
Saksida, A. (urednica) in Starič, T. (voditeljica). Odmevi: Jernej Završnik o kritičnem pomanjkanju kadrov. Gost: Jernej Završnik. Datum predvajanja: 5. januar 2023.
Koren, K. (urednica) in Starič, T. (voditeljica). Odmevi: Vrste pred bežigrajskim zdravstvenim domom. Gostje: Daniel Bešič Loredan, Antonija Poplas Susič, Duša Hlade Zore. Datum predvajanja: 6. januar 2023.
Saksida, A. (urednica) in Pesek, R. (voditeljica). Odmevi: Pogovor z Zoranom Jankovićem o zdravstvu v Ljubljani. Gost: Zoran Janković. Datum predvajanja: 9. januar 2023.
Nahtigal, M. (urednik) in Pesek, R. (voditeljica). Odmevi: Politične stranke po protestih pacientov. Gostje: Jani Prednik, Matej Tašner Vatovec, Janez Cigler Kralj, Karmen Furman. Datum predvajanja: 10. januar 2023.
Saksida, A. (urednica) in Pesek, R. (voditeljica). Odmevi: Kersnič in Stepanovič o težavah v zdravstvu. Gosta: Boštjan Kersnič in Aleksander Stepanovič. Datum predvajanja: 11. januar 2023.
Štolar, E. (urednica) in Valjavec, U. (voditeljica). Studio ob 17.00: Razkroj javnih sistemov. Gostje: Marko Jaklič, Damijan Štefanc, Barbara Kobal. Datum predvajanja: 9. januar 2023.
Štolar, E. (urednica) in Ilijaš, S. (voditeljica). Studio ob 17.00: Zdravniške stavke ne bo, problemi zdravstva ostajajo. Gostje: Irena Vatovec, Nena Kopčavar Guček, Tatjana Mlakar. Datum predvajanja: 11. januar 2023.