Kaj so delovni pogoji?

V luči trenutnega dogajanja, oziroma bolje rečeno trenutno javno zelo izpostavljenega dogajanja v slovenskem zdravstvu, s temi naslednjimi zapisi odpiram tematiko delovnih pogojev. Vodilno vprašanje za ta zapis je: o čem govorimo, ko govorimo o delovnih pogojih?

V teoretičnem prostoru je za tovrstno tematiko najbolj uporabljen izraz delovno okolje (ali angl. working environment), plača, odnosi in drugi pa so elementi delovnega okolja. Izraz delovni pogoji pri tem izpostavlja pomembno značilnosti: ti elementi delovnega okolja pogojujejo končni rezultat. Obstajajo torej lahko v različnih stanjih in od tega stanja je odvisno, kakšen bo končni izplen; bodisi v obliki zadovoljstva in motivacije ljudi, bodisi v obliki kakovosti ali količine opravljenega dela, končnega poslovnega rezultata in podobno.

Poznati, ali zgolj malo bolj ozavestiti že poznano širino pogojev, je koristno iz več pogledov, če pri delu nastopamo v nevodstveni ali vodstveni vlogi. Ta celota delovnih pogojev namreč vpliva na naše delo in širše življenje, za vodje pa ta širina predstavlja vzvode, preko katerih lahko gradijo poslovni rezultat, zadovoljstvo članov organizacije in druge rezultate.

Elementi delovnega okolja

V splošnem pogledu delovno okolje delimo na tri področja: (1) delo, (2) fizično okolje in (3) družbeno okolje.

1 Delo. Prvi del se nanaša na delovne aktivnosti. Torej kaj izvajanje neke delovne vloge od nas zahteva. Spoznavamo ga lahko skozi naslednja vprašanja:

• Katere aktivnosti ali naloge izvajamo v okviru te vloge? So aktivnosti monotone in se ponavljajo, ali v opisu vloge obstaja dinamika in raznolikost?
• Kako dolgo je potrebno naloge izvajati, v kako hitrem tempu in koliko dela (količinsko) je potrebno opraviti?
• Kdo so vključeni ljudje? Kdo, s kom in za koga to vlogo izvaja?
• Na koga, koliko ljudi in na kakšen način ta vloga vpliva? Kaj pomeni, če naredimo napako in kakšno posledico to ima? Kakšen (osebni) vpliv in težo ima vloga za izvajalca?
• Kakšna znanja in spretnosti so potrebna za izvajanje te vloge? Koliko priprav je potrebnih? Koliko učenja in treninga za ohranjanje nivoja kakovosti izvajanja?
• Kakšna je avtoriteta posameznika, ki izvaja to vlogo? Ali ima nadzor nad potekom aktivnosti, ki jo izvaja?

2 Fizično okolje.

• Stanje (prijetnost in funkcionalnost) stavbe oziroma prostora, v katerem izvajamo delo.
• Prostorska razporejenost in dostopnost posameznih enot delovnega okolja, tudi urejenost dvigal in (ob potrebi) dostopnost za gibalno ovirane
• Stanje in dostopnost opreme, ki jo uporabljamo pri izvajanju dela, tudi urejenost pisarniških miz ipd.
• Varnost pred poškodbami, pred nevarnimi snovmi ali drugimi vplivi dejavnikov fizičnega okolja (npr. žarčenju).
• Čistoča prostora, osvetljenost, temperatura, vonj in prisotnost zvoka.
• Dostopnost in urejenost toalete, kopalnice, pitne vode in drugih esencialnih delov v fizičnem delovnem okolju.

3 Družbeno okolje. Ta del zajema vse odnose, ki so del izvajanja našega dela. Izpostavimo lahko naslednje tri skupine:

• Odnos s sodelavci. V tej skupini nas zanima, koliko je sodelovanja, medsebojne pomoči in spodbude ter izmenjave znanj. Tudi, koliko je konfliktov in na kakšen način se razrešujejo. Sodelavci so notranji (npr. znotraj iste enote ali organizacije) in zunanji (povezane ustanove, partnerske organizacije).
• Odnos z vodstvom.Znotraj te kategorije se pogosto izpostavlja dvoje: vključevanje v odločanje in priznanje dobrega dela. Vodstvo skozi lastno komunikacijo kaže svoje poglede in prepričanja o nas. Želimo biti spoštovani in cenjeni.
• Odnos s strankami. »Stranka« kot poslovni izraz označuje tudi bolnika v sistemu zdravstva. Gre za skupino, kateri je delo samo po sebi namenjeno in od katere črpamo povratne informacije o ustreznosti in uspešnosti našega dela.

Vrednotenje delovnih pogojev

Elementi delovnega okolja, kot jih predstavlja vsebina tega zapisa, so sami po sebi objektivna ali faktualna, torej nevrednotena vsebina. Ko je neka situacija opisana s »problematiko delovnih pogojev«, moramo govoriti še o dojemanju in vrednotenju teh pogojev.

O vrednotenju lahko govorimo na dveh nivojih. Na nivoju posameznika se v izvajanju dela zgodi ti. ujemanje posameznik-delo. Prvo področje tega ujemanje so sposobnosti (posameznik ima za opravljanje dela potrebna znanja in spretnosti), drugo pa osebnost (posameznikove vrednote, prepričanja in druge osebnostne lastnosti se ujemajo z delovnim okoljem). Ko govorimo o vrednotenju, je izpostavljeno drugo: na primer, ko posameznik visoko ceni osebno zdravje in življenjsko ravnotežje, ali pa kakovost domačih odnosov in zasebnega življenja, želi delovne pogoje, v katerih delovne obremenitve ne bodo segale v to zasebno življenje.

Drug nivo vrednotenja velja za (večjo) skupnost. Tudi kot družba postavljamo standarde oz. družbene kriterije glede tega, kaj so dobri in kaj slabi delovni pogoji. Z razvojem in napredkom seveda želimo te standarde dvigovati višje (in npr. sistematično omogočati boljše zdravje in osebno ravnotežje prebivalstva). Določeni kriteriji tako preidejo v zakone (npr. 8 urni dnevni oz. 40 urni tedenski delavnik), drugi pa delujejo kot skupni kriteriji dobrih in slabih delovnih pogojev.

Zaključek

Zapis kompleksno vsebino delovnih pogojev predstavlja v nekaj bistvenih točkah z namenom, da oriše širino tega področja. Vse sestavine delovnega okolja obstajajo v različnih stanjih: plača je lahko visoka ali nizka, odnos vodje je lahko pozitiven, motivacijski, ali pa demotivacijski in prežet s konflikti, odnos s sodelavci lahko temelji na tekmovalnosti ali na sodelovanju, delovni prostor je lahko čist in odišavljen, ali pa nasprotno. Stanje vsake (na sebi lasten način) vpliva na končni izplen, tako osebni kot skupni organizacijski.

Pri izdelavi zapisa sta bila uporabljena naslednja vira vsebine:

Raziq, A. in Maulabakhsh R. (2015). Impact of Working Environment on Job Satisfaction. Procedia Economics and Finance 23 (2015), str. 717-725.

Manyisa, Z. M. in van Aswegen, E. J. (2017). Factors affecting working conditions in public hospitals: A literature review. International Journal of Africa Nursing Sciences 6 (2017), str. 28-38.