Pri izvajanju vodstvene vloge do izraza pridejo tri področja sposobnosti. (1) Konceptualno področje pomeni sposobnost pregleda nad celoto in njenimi posameznimi deli. Pomeni zmožnost prepoznati te dele, jih oblikovati, vzdrževati in podobno. (2) Področje dela z ljudmi pomeni vse sposobnosti v medčloveških odnosih: motiviranje, razreševanje konfliktov, vzpostavljanje dobrih odnosov in splošne klime ter podobno. (3) Tehnično področje se nanaša ta panožno strokovnost. To pomeni zdravstveno stroko v primeru izvajanja te funkcije v zdravstveni ustanovi, pedagoško v izobraževalni ustanovi in tako naprej.
V »svetu zdravstva« je tehnična stroka močno poudarjena in osebju, ki dela v ustanovah zdravstva pomeni veliko. Delo z ljudmi je tematika, ki jo obravnava vodenje in ji je namenjeno večino prostora v vsebinah na tem spletnem mestu. Tema tega zapisa je konceptualni del.
Managerska diagnostika
Imamo starejšega bolnika z več hkratnimi, združenimi boleznimi. Srečujemo se torej s stanjem, ki ga v zdravstvu imenujemo sozbolenje, s tujko pa polimorbidnost. Hkratno torej imamo več bolezni, ki imajo različne izvore oz. jih morajo zdraviti različni specialisti. Kdo oz. kateri oddelek torej takšnega bolnika prevzame v svoje zdravljenje? Tisti, ki ga, namreč prevzema odgovornost: odgovornost za zdravje in odgovornost za življenje. Nekaj specializantov to v medsebojnem pogovoru opiše kot ti. »sivo cono« ter »stvar odločitve in dogovora«. Hkrati kot vir velikega bremena, konfliktov med oddelki, osebno pa negotovosti in strahu.
V tem zapisu nas seveda ne zanimajo simptomi zdravstvenega stanja tega zdravnika, pač pa simptomi stanja organizacije. Poimenovano doživljanje posameznikov namreč kaže na neskladja ali neustreznosti v oblikovanju organizacije. Ko nekaj pogosto, ponavljajoče in/ali na sistemski ravni povzroča težave, je to potrebno sistemsko nasloviti – potrebno je najti izvor in za ta namen pogledati v postavljene strukture organizacije.
Nadaljeval bom z izbrano hipotetično ugotovitvijo. Naj seveda poudarim: management je profesionalna vloga. Za pravo rešitev bi bila potrebna resna analiza, ki bi šele dala zares relevantne rešitve.
Je izvor v nepopolnosti pravil?
Ko je nekaj opisano kot »siva cona«, kot nedoločeno in kot takšno izvor negotovosti in strahu, so lahko rešitev ustrezna natančnejša pravila. Ta v organizaciji opišemo z lastnostjo, ki ji pravimo formalizacija. Je torej izvor predstavljene situacije na področju formalizacije?
- Kaj če bi natančno postavili pravila, kdaj bolnika prevzame ta in kdaj drugi oddelek? To dejanje bi samo po sebi pomenilo, da odgovornost za dejanje namesto posameznika, ki sprejme odločitev, prevzemajo pravila ter dosledno sledenje tem pravilom. Tisto poimenovano sivo cono lahko povsem zapremo, ali pa vsaj močno zmanjšamo.
- Nadaljujmo. Kaj če je na nek dan na oddelku mladi oz. manj izkušen zdravnik, ki se ne čuti dovolj kompetentnega za to, da tega bolnika vzame v svojo oskrbo? Odgovorno ravnanje takšnega posameznika je tudi v tem, da realno prepozna svojo kompetentnost; prava odločitev je tista, ki bo pomenila najboljšo oskrbo za bolnika.
Drugi zapisan del nam zdaj pokaže naravo managerske vloge in konceptualne sposobnosti, ki je potrebna za uspešno ukvarjanje: organizacijo sestavlja ogromno elementov in vsi morajo biti med seboj povezani ter vsi ustrezno delovati. Če namreč želimo, da spremenjena pravila vpeljemo, moramo hkrati poskrbeti, da »brezhibno« deluje nas sistem kadrovanja, uvajanja in usposabljanja zaposlenih. Vsak, ki je na tej poziciji, mora namreč bodisi biti kompetenten, da izvaja vse potrebne naloge, bodisi imeti vedno dostopnega mentorja. Če bo temu zagotovljeno, bo sistem deloval dobro in bomo tudi delovne pogoje opisali kot dobre. V nasprotnem primeru se bo sistem porušil, teža bremena pa se bo prestavila na ramena osebja v obliki negotovosti, strahu, pa tudi prisotnosti konfliktov in drugih simptomov.
Je izvor drugje?
Možnih je seveda še več rešitev, s katerimi lahko to sivo cono zapremo. Mogoče je možno npr. drugačno oddelčenje. Ko gradimo podjetje ali neko javno ustanovo, smo vajeni skupaj (v oddelke) združevati osebje z iste stroke. Tako imamo v podjetju kadrovski, proizvodni, trženjski in druge oddelke. Gre za način, ki je najbolj »v navadi«. Omogoča namreč dobro nadzorovanje in zagotavljanje učinkovitosti dela, kar je bilo v tradicionalnem smislu zelo pomembno. V sodobnem delovanju se vedno bolj usmerjamo h kakovosti. Tako učinkovitost ni več primarna, temveč pomembnejše postaja ustvarjanje visoke dodane vrednosti. Želimo povezovati znanja in spretnosti, želimo spodbuditi razvoj novih pristopov k reševanju problemov, torej inovativnost. Želimo se osredotočiti na stranko. Želimo se osredotočiti na bolnika. Prvo predstavljeno imenujemo funkcijska organizacijska struktura, danes pa jo zamenjujejo ti. procesna, projektna, matrična, timska in druge strukture.
Sporočilo
Konceptualna spretnost daje za izvajanje vodstvene vloge pomembno sporočilo. Delovanje osebe, ki jo izvaja, mora biti celovito. Manager rešitev ne sme reševati delno oz. parcialno, temveč mora organizacijo gledati kot celoto ter zagotoviti sistemske rešitve. Vsaka takšna sistemska rešitev ima ogromno posledic in vplivov na delovanje. Vsaka sistemska rešitev mora odgovoriti na stotine ali tisoče dogodkov in situacij, ki se bodo dogajale tekom izvajanja dela. Manager mora te zaznati, se jih zavedati in jih premisliti … ter najti rešitve. Rešitve mora oblikovati, jih uresničiti in kasneje tudi bdeti nad njimi, jih prilagajati in nadalje razvijati. Managiranje mora biti (tudi v zdravstvu) profesionalna vloga.
Raziskovalci opozarjajo na podcenjenost in strokovno podhranjenost te vloge v slovenskem zdravstvu. Ne le to, tudi osebje samo pogosto prizna, da ni ustrezno pripravljeno za izzive, s katerimi se v tej vlogi soočajo. Potrebujemo bodisi usposabljanje tistih, ki prevzemajo vodstvene vloge, bodisi imenovanje za vlogo usposobljenih ljudi. Potrebujemo novo razmišljanje, v katerem odstopanja in neustreznosti (na primer prej naslovljeni simptomi slabe organizacije) ne bodo prepoznana kot normalnosti in izzivi zdravniškega poklica, temveč kot problemska stanja, ki jih je potrebno nasloviti in ki zahtevajo strokovno managersko znanje. Potrebno je večje spoštovanje dejanj in znanj ali celovite vloge, ki se ukvarja z izboljševanjem delovnih pogojev.
Viri pri oblikovanju zapisa:
Boršnak, T. in Sitar, A. S. (2021). Izzivi vodenja v zdravstvu: ugotovitve raziskave na podlagi teorije izmenjave vodja-sledilec. Izzivi managementu 8(1), str. 4-14.
Dimovski, V. in Penger, S. (2008). Temelji managementa. Pearson Education Limited, Harlow.
Kovačič, H. in Rus, A. (2015). Leadership competences in Slovenian healthcare. Zdravstveno varstvo 54(1), str. 11-17.
Paradim 