Dosedanji zapisi so obravnavali razvoj avtentičnosti v posamezniku. Sprožilci sprožijo proces samoraziskovanja, zgradi se samozavedanje in s tem se posameznikovo življenje začne razvijati v smeri večje avtentičnosti. Ta zapis je namenjen vpogledu v en nov, dodaten izziv: biti avtentičen v stiku oz. odnosu z drugimi.
Značilnost avtorji izhodiščnega članka imenujejo relacijska transparentnost. Gre za lastnost, ki sporoča, da v stiku z drugimi velja odprtost oz. transparentnost. Zelo enostavno to pomeni, da tudi drugim pokažemo svoja prepričanja in vrednote, svoje resnično razmišljanje. Da se lahko pogovarjamo odprto, tudi o svojih slabostih, saj jih priznavamo in jih sprejemamo.
Brutalna neposrednost? Ne …
Pred časom sem si ogledal posnetek s platforme TedX, v katerem je govornica avtentično komunikacijo opisala z besedami, da gre za »popolno odkritost«, tudi »brutalno neposrednost«. Skozi vse zapise je verjetno jasno, da je pojem, ki ga obravnavamo, zelo kompleksen in celovit. Izražanje sebe ne pomeni deljenje lastnega mnenja, prepričanj in podobno za vsako ceno. Pride namreč s spretnostmi, da to storimo na pravi način. Med drugim lahko tu omenimo asertivno komunikacijo (nekateri avtorji jo poimenujejo kot »vljudno odločnost«) ter empatijo in zrcaljenje, ki bodo podrobneje obravnavane v poglavju zapisov pod naslovom Skupnost. V poglavju Posameznik se tega dotaknimo z malo drugačnega pogleda.
Avtentično življenje je ozaveščeno življenje. Pri relacijski transparentnosti poudarek ni na tem, da »poskrbimo, da vsi slišijo naše mnenje«. Če ga oseba ne želi slišati, ga preprosto zadržimo zase. Odnose tudi negujemo in bolj razvijamo s tistimi, s katerimi je naše izražanje lažje. Poudarek je namreč na tem, da svojih misli, prepričanj, vrednot idr. ne zavrnemo. Torej, da se ne pretvarjamo oziroma ne igramo. Če se spomnite teoretičnega izraza zaznana lastna vrednost (oz. angl. self-worth): ne želimo zmanjševati vrednosti tega, kar smo. Avtentičnost je del pozitivne psihologije in pomembno je, da do sebe negujemo ali vzdržujemo pozitiven odnos.
Nov izziv
V tej razlagi smo se spet vrnili na temelj vsebine, ki jo obravnavamo: avtentično osebo zanimajo prave, resnične podobe. Znanje, ki ga oseba pridobi o sebi, ji zgradi lastno podobo. Ta podoba je lahko bolj ali manj natančna ter zanesljiva in preprosto s časom ter novimi izkušnjami postane vse bolje izdelana. Za avtentično osebo je ta podoba informacija za boljše odločanje. Je torej nekaj, s čimer lahko bolj izbira zase primerne osebe, s katerimi želi gojiti odnose, tudi projekte ali organizacije, ki se jim želi pridružiti in tam delovati ter podobno. Ta lastna podoba je trdna, razmeroma fiksna in ni nekaj, kar bi bodisi lahko bodisi želela upogibati ali spreminjati: raje kot to spreminja svoje odločitve in usvaja nove načine, kako to podobe bolje izraziti.
Za opis tega novega izziva se npr. uporabljajo izrazi, kot sta sposobnost biti ranljiv (angl. vulnerability) ali emocionalni pogum (angl. emotional courage). Ponovno pa nas opozarja tudi, da avtentičnost pride in se razvija z veliko mero učenja, osebnega rasti in razvoja. Usvajanje komunikacijskih spretnosti, drugih spretnosti v odnosih, na področju dela in drugje nam daje možnost bolj ustreznega izražanja tega, kar vemo o sebi. Ko je naše ravnanje bolj skladno z našimi osebnimi lastnostmi, to na koncu pomeni, da v večji meri unovčujemo lastne talente, hkrati pa so dejanja bolj lahkotna ali naravna ter dosegamo večje splošno zadovoljstvo.
Zaključek
Transparentnost v odnosih pomeni tako našo lastno odprtost kot tudi spodbujanje drugih k njihovi odprtosti. Avtentičnost je v odnosih prepoznana kot temelj za razvoj pristnih, globljih odnosov ter razvoj visokega zaupanja med posamezniki: tako na zasebnem področju, kot tudi v delovnih okoljih. Prav tako velja za eno nujnih vsebin, ko govorimo o aktiviranju potencialov osebe, oz. preboju omejitev, ki ovirajo njen razvoj.
Paradim 