Sedaj preidemo na tretji del trojice organizacijske identitete. Ta tretji del je seveda strategija. Pri njej želim še malo poudariti: ne bomo se ukvarjali s podrobnostmi ali s tem, kako razviti strategijo, saj je to zelo široko in zapleteno področje. Iskali bomo le osnove, da bi vedeli, zakaj je strategija še en element, ki ga vodja potrebuje za opravljanje svojega dela.
Kaj je strategija?
Strategijo pogosto povezujemo s “potjo”. Tista, ki vodi k izpolnjevanju našega namena in k uresničevanju naše vizije. Strategija mora torej v bistvu odgovoriti na vprašanje, KAKO bomo prišli do cilja?
Odgovor na takšno vprašanje je lahko precej težaven. Če vzamemo za primer našo šolo iz prejšnjih dveh prispevkov, recimo, da šola deluje že nekaj let. In zdaj učitelji govorijo, da si želijo boljšega odnosa z učenci in več motivacije. Takšna želja, če je skupna, bi morala postati vizija. Toda iskanje rešitve za tak izziv je lahko izredno zapleteno. Kaj se mora zgoditi, da se ta vizija uresniči? Kakšni so možni načini za njeno uresničitev in katerega bomo izbrali? Kako bomo izbrani način uresničili?
Z opredelitvijo načina strategija naredi razliko med sanjami in vizijo. Prva je lahko pasivna in ostane v naših mislih kot nekaj, na kar upamo, druga pa vključuje aktivnost.
Zakaj je pomembna?
Opredelitev poslanstva pomeni izraziti našo motivacijo in gonilno silo, opredelitev vizije pa ustvariti končno podobo, h kateri bomo stremeli, zato razvoj strategije pomeni razjasniti meglo na poti do tega rezultata. V ozadju je razvijanje strategije zelo analitičen in informacijsko intenziven proces, kot orodje pa je tisto, ki gradi vero v ta končni rezultat. Pokaže nam, kaj se mora zgoditi na poti, kateri so mejniki, koliko časa naj bi trajalo doseganje določenih rezultatov itd.
Strategija je tudi del identitete. Ker opredeljuje način ali pot, določa najpomembnejše vrednote, ki se jih bomo držali in po katerih bomo živeli, ko bomo opravljali svoje vsakodnevno delo. Zato je element, ki bo še bolj povezal člane organizacije. S poznavanjem in razumevanjem, zakaj, kaj in kako v organizaciji, so lahko njeni člani resnično neodvisni pri sprejemanju svojih odločitev, ne da bi to škodovalo zelo potrebni osnovni usklajenosti teh odločitev v celotni organizaciji.
In nenazadnje: strategija je vodilo. Strategija nam pove, kam naj usmerimo svoja prizadevanja. Pove nam, na kaj se moramo osredotočiti, da bi dosegli želeni rezultat. Nekateri rezultati, ki jih zasledujemo, so lahko precej oddaljeni. Pri tem smo lahko negotovi ali pa nas ujamejo različni dvomi. To je težak občutek, če se vam zdi, da je vaše delo “mrtva tekma” in ne vodi nikamor. No, strategija običajno določa paleto končnih in takojšnjih ukrepov, ki so lahko za nas neprecenljiva povratna informacija, ki nam pomaga, da se usmerjamo pri vsakodnevnem razmišljanju.
Nič ni bolj neumnega kot učinkovito plezanje na napačno goro.
Peter Drucker
Zaključek
Strategija članom organizacije kaže pot do vizije in z njo gradi prepričanje. Poleg tega člane združuje pri njihovem delovanju. In usmerja vsakodnevna prizadevanja, s čimer daje vsem boljše možnosti za presojo svojega dela in vztrajanje pri uresničevanju ustvarjene vizije.
Je še en bistven element, ki ga vodja potrebuje za dobro opravljanje svojega dela. Da lahko ustvari zavzetost članov in aktivacijo potencialov za organizacijo kot celoto ter omogoči delo z zaupanjem, neodvisnostjo in samouresničevanjem tistim sodobnim sledilcem.
Paradim 