Biti vodja. Biti manager. Ko govorimo o izvrševalcih vodstvenih nalog v kakšni organizaciji, pojma pogosto kar izenačimo. V osnovi gre tako, da je vodenje ena izmed nalog, ki jih opravlja manager. Lahko pa tudi govorimo o “bolj managerskih” ali “bolj voditeljskih” nalogah in dolžnostih, kjer pa je razlika kar velika.
Proces managementa
Začnimo pri osnovah, pri katerih bomo spoznali, kje se v celotnem procesu usmerjanja delovanja organizacije “zgodi” vodenje. Proces managementa kot besedna zveza pomeni, katera dejanja vključuje izvajanje managerske vloge. Oris tega se je začel delati leta 1917, ko je Henri Fayol zapisal dokument z izvirnim naslovom Administration industrielle et générale. Z nadaljnjim razvojem iz tega izhodišča, ki ga je postavil Fayol, danes velja, da proces managementa sestavljajo štirje deli:
- Proces se začne z načrtovanjem. Prvi korak se zgodi z ubeseditvijo namena delovanja ali razloga za delovanje organizacije. Iz tega nastane zapis, ki sporoča, zakaj delamo in delujemo ter ga imenujemo poslanstvo. Naslednji element je drugi od dveh temeljnih v organizaciji: vizija. Ta zapis predstavlja prihodnjo podobo organizacije. Predstavlja torej, kam gremo oziroma sporoča, kaj želimo ustvariti. Trojico zapolnjuje še zadnji od treh temeljnih elementov (in rezultatov aktivnosti) načrtovanja, t. j. strategija. Ta sporoča, kako bomo uresničili zadano vizijo, kako bomo uspeli in kako ohranjali uspeh.
- Drugi del procesa managementa je organiziranje. Ta vključuje določitev vlog (in delovnih mest). Vsaka vloga ima delovne naloge, komunikacijske naloge, območje odgovornosti in območje moči. Organizacija torej opredeli in opiše posamezne vloge, s tem pa tudi določi razmerja med njimi – določi t. i. organizacijsko strukturo. Ta sestoji iz štirih slojev: tehnična struktura (kaj kdo dela in komu preda rezultat svojega dela), komunikacijska struktura (kaj, komu in kako kdo sporoča oziroma posreduje informacije), struktura moči ali avtoritete (o čem se kdo odloča) in struktura odgovornosti ali motivacije (za kaj kdo odgovarja). Izvedba te naloge, tj. organiziranja, torej opredeli sistem dela.
- Tretji del procesa je vodenje. Pomeni uresničevanje zastavljenih načrtov in zagotavljanje ravnanja po opredeljeni organizaciji. Za izvajanje je tako potrebno poznavanje vseh omenjenih elementov. Pomeni tudi ustvarjanje potrebnega razumevanja pri vseh članih organizacije in zagotavljanje sledenja zastavljenim ciljem. V izvajanju vodenja gre torej izključno za delo z ljudmi, za kakovostno delo pa so potrebne spretnosti v delu z ljudmi. Pomembno je poznavanje tistih, ki jih vodimo, zavedanje tega, kaj jih motivira, katere talente imajo, kako razmišljajo, kakšne vrednote in prepričanja jih usmerjajo ter podobno. Kot bomo spoznali v prihodnjih zapisih, vodja pomaga sledilcem oziroma svojim sodelavcem pri osebni in profesionalni rasti ter doseganju delovnih ciljev.
- Managerski proces zaključuje četrti del, ki je nadzor ali kontrola. Poimenovanje je razmeroma tradicionalno; poznano je namreč, da izvajanje nadzora lahko negativno vpliva na motivacijo in kreativnost pri delu. Bistvo te naloge je zagotavljanje povratnih informacij, ki omogočajo popravljanje ali korigiranje delovanja organizacije in njenih posameznih delov ali tudi posameznikov v skladu s postavljenimi cilji. Medtem ko v tradicionalni organizaciji takšen tok informacij v večinskem delu zapolnjujejo ukazi (npr. ukaz za drugačno izvajanje določene aktivnosti), v agilni organizaciji prehajamo bolj proti posredovanju informacij (ali zgolj omogočanju njihove pridobitve), na podlagi katerih lahko posameznik ali posamezni oddelek izvede potrebne korekcije.
Naloge vodje in naloge managerja
Iz predstavljene vsebine lahko vidite, da “voditi” v resnici pomeni precej specifično vsebino. Gre za uresničevanje tega, kar smo načrtovali in organizirali, skozi delo z ljudmi. To je torej tisto, kar organizacije od vodje oz. od vodenja kot vloge potrebuje.
Vodenje je delo z ljudmi. Potrebna so bolj mehka znanja s psiho-socialnega področja ter spretnosti grajenja ter negovanja odnosov, komuniciranja itd. Tako z uporabo prispodobe velja, da je vodja “duša” v dani skupnosti.
Manager je na drugi strani “glava”. Je tisti, ki si zamisli celoten sistem, po katerem bo delovala organizacija. Ugotoviti mora, kakšne cilje potrebuje, kakšen način dela, kakšne vrednote naj se izpostavlja in nagrajuje itd. Manager je analitik, ki na podlagi informacij in preigravanja različnih možnih izzivov oblikuje “pravila igre” za dani sistem.
Zaključek
V tem zapisu smo torej naredili eno pomembno ločnico med vodstvenimi vlogami. Ločitev med obema vlogama je pomembna, saj pokaže na dva dela, ki sta med seboj zelo različna. Na eni strani racionalnost, na drugi strani človečnost. Oba dajeta svoj specifičen doprinos in oba sta za organizacijo nujno potrebna.
Paradim 