McManus & Perruci: Vodenje je v zahodni kulturi nagrada

Ilustracija misli, da je “vodenje pri nas nagrada”. Stopnice, ki vodijo do priznanja.

Oseba A: “Zakaj je bil on imenovan za novega direktorja? A je res pravi kandidat za to mesto?”

Oseba B: “Veš, on je pa res že dolgo pri nas, res se trudi in je prav, da za to dobi eno takšno nagrado.”

Pred leti sem bral knjigo avtorjev Roberta M. McManusa in Gamme Perrucija z naslovom Razumeti vodenje. Gre za znanstveno delo, v katerem sta omenjena akademika ponudila vpogled v vodenje po različnih kulturah. Vodenje v zahodni kulturi opišeta z naslednjim pripisom: vodenje kot nagrada. Zgornji pogovor, ki sem mu bil nedavno priča, je ugotovitev zares nazorno ilustriral.

Delavec, boljši delavec, najboljši delavec, vodja. Gre nekako tako? Idealni razvoj kariere namreč. Vendar pa je vodenje vsebinsko opredeljena vloga. Ko iščemo učitelja, pričakujemo pedagoško znanje in področno znanje vsebine nekega predmeta, npr. matematike, zgodovine in podobno. Ko iščemo zdravnika, pričakujemo specifična znanja s področja medicine. Ko iščemo managerja in vodjo … Mora manager razumeti delovanje podjetja in to, kako oblikovati sisteme, ki jih potrebuje organizacija? Mora vodja vedeti, kako sodelavce spodbuditi k (uspešnemu) delu, jih motivirati, kako graditi dobre odnose?

Vodenje ni v vseh kulturah razumljeno na ta način. Zapisi spodaj, skupaj s priloženimi fotografijami (vir vseh je omenjena knjiga z originalnim naslovom Understanding Leadership: Arts and Humanities Perspective), predstavljajo miselnost drugje po svetu.

Slike v nadaljevanju so v večini umetniška dela. Medtem ko so slike geografske razširjenosti posamezne miselnosti preoblikovane v značilen slog, so preostale predstavljene v originalni obliki.

Vodenje v zahodni kulturi: vodenje kot nagrada

Preudaren človek mora vedno stopati po poti, ki so jo tlakovali veliki možje, in posnemati najodličnejše. Tudi če njihove veličine ne doseže v celoti, bo dosegel vsaj kakšen odtenek. [Niccolo Machiavelli]

Rosso Fiorentino, Portret Niccola Machiavellija.

Vodenje v latinskoameriški kulturi: vodenje kot naravni red

Ali si kriv ali nedolžen je nepomembno, general. Kar šteje, je to, ali imaš naklonjenost predsednika. [Miguel Angel Asturias]

Castillo Cervantes Jose Ignacio, Slavnostni vstop Simona Bolivarja in njegove vojske.

Vodenje v ruski kulturi: vodenje kot dolžnost

(Rusija) je uganka, zavita v skrivnost, znotraj enigme. [Winston Churchill]

Plašč kot simbol – vzet iz poznane novele Nikolaja Gogolja.

Vodenje v islamski kulturi: vodenje kot zaupanje

Na potovanju je vodja ljudi njihov sluga. [Mohamed]

Izrez iz filma The Message (v prevodu Sporočilo) iz leta 1977.

Vodenje v afriški kulturi: vodenje skozi ubuntu (= človečnost, biti človek)

Človek je človek zaradi drugih ljudi. [afriški rek]

Obredni ples, prazgodovinska freska iz Tissili n’Ajjar, Alžirija.

Vodenje v miselnosti daoizma: vodenje kot služenje

Najboljši vodje so tisti, za katere ljudje komajda vedo, da obstajajo. Ko zaključijo s svojim delom, drugi pravijo: “Neverjetno: uspelo nam je, povsem samim!” [Lao Tzu]

Lao Tzu, poznan tudi kot Laodzi (avtor nepoznan).

Vodenje v miselnosti konfucianizma: vodenje kot kolektivna vloga

Da v red postavimo svet, moramo najprej v red postaviti narod. Da v red postavimo narod, moramo najprej v red postaviti družino. Da v red postavimo družino, moramo negovati naše osebno življenje. In da (lahko) negujemo naše osebno življenje, moramo najprej pravilno usmeriti naše srce. [Konfucij]

Portret Konfucija iz časa dinastije Qing (1644-1911).

Vodenje v miselnosti budizma: vodenje kot osebno potovanje

Bolje je osvojiti sebe kot pa zmagati tisoč bitk. [Buda]

Sedeči Buda, Tajska (iz 13. stoletja).

Objavil pdparadim

Just a very curious person. And a person who believes in positive change. It is not as clear and straightforward as I would love to imagine some years back, but even the chaos can always be named, described, and broken through.

Komentiraj